NA HLADNO

Miran je bil ob 25. rojstnem dnevu obsojen na 25 let ječe

Objavljeno 11. september 2015 12.51 | Posodobljeno 10. september 2015 21.37 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Miran Plut obsojen zločina na zahrbten način in iz maščevanja. Dosodili so mu 25 let za umor Erjavca.

Miran Plut je povsem mirno spremljal razglasitev sodbe. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

NOVO MESTO – Ugibanj, ali je Miran Plut kriv za smrt prijatelja Jureta Erjavca, ki je bil ustreljen 25. februarja 2012, je konec. Plut je kriv umora iz nizkotnih nagibov, da je torej na zahrbten način iz maščevanja vzel življenje Juretu Erjavcu, v katerega je uperil pištolo in mu v hrbet iz neposredne bližine enega do treh metrov izstrelil štiri naboje, najmanj dva sta bila smrtna. To dejanje bo plačal s 25 leti zapora, seveda če bo sodba obveljala. Pritožbo sta namreč napovedala tako Plutov zagovornik Milan Vajda kot višji državni tožilec Bojan Avbar, ki je predlagal 30 let zapora.

»Glede na vse povedano je sklepati, da je Miran Plut kritičnega večera zvabil Jureta Erjavca v Novo mesto. S seboj je imel folijo, v katero je bilo pozneje zavito Juretovo truplo, in orožje. V gozd ga je spravil pod pretvezo, da gresta pogledat skladišče z drogo, ki bi jo pozneje prodajala v diskoteki na Otočcu,« je sodbo med drugim obrazložil sodnik Boštjan Kovič. Petčlanski senat kaj veliko olajševalnih okoliščin ni našel, le Plutovo mladost (Miran Plut je danes dopolnil 25 let) in njegovo težko otroštvo, med oteževalnimi okoliščinami pa gre poleg teže kaznivega dejanja in dejstva, da je več kot dve leti skrival truplo, izpostaviti tudi njegovo obnašanje po kaznivem dejanju, saj niti med sojenjem ni pokazal nobenega kesanja in obžalovanja.

Tudi če senat ne bi upošteval Plutovega prvega zaslišanja pred policisti, ko je dejanje priznal in kriminaliste celo peljal na kraj zločina, potem pa to vse zanikal, češ da z umorom Jureta Erjavca nima nič in da kriminalisti lažejo, je bilo dovolj obremenilnih dokazov, ki govorijo o njegovi krivdi. Sodnik Kovič je opozoril na skupno dejavnost pokojnega Jureta in Pluta; droga je bila namreč tista, ki ju je povezovala v delovanju po Sloveniji in zunaj meja.

»Zdaj pokojni je pred umorom dvignil večje količine denarja, enkrat sta šla s Plutom skupaj v Maribor, kar je očitno iz telefonskega pogovora, prav ta telefonska številka pa je potovala tudi v Srbijo,« je dejal Kovič in poudaril, da je bil ena od pomembnejših prič Ivan Dukanovič, ki ga je Plut v zaporu želel celo nagovoriti, kako naj priča in da naj potrdi Plutovo zgodbo, da so Pluta tiste noči Kristan, Dukanovič in Jure peljali domov.

A dejstvo je, da sta bila zadnja z Juretom Miran Plut in Tomaž Kristan, prav zadnji je kronska priča postopka; vprašanje je, ali bi ta sodni postopek doživel epilog brez njegovega razkritja dve leti in štiri mesece po Juretovem izginotju. Juretovi domači, prijatelji, policisti in kriminalisti so namreč tavali v temi.

Klici, folija, ključ

»Kritičnega dne sta se Plut in Kristan večkrat klicala po telefonu, po vsakem klicu pa je Plut klical Jureta, kar kaže, da ga je zvabil v Novo mesto, klicev v nasprotno smer namreč ni bilo,« je izpostavil sodnik Kovič in opozoril še na nekaj telefonskih klicev, ki potrjujejo Kristanovo izpoved. Ob 1.44 je na Kristanov telefon klical prijatelj Golob, takrat je bil Kristan na območju bazne postaje, ki pokriva območje kraja umora, pol ure pozneje pa je Plut klical Kristana. Takrat je bil Jure že mrtev, Plut je bil v Bršljinu v Novem mestu, Kristan pa se je peljal proti centru mesta. Takrat sta se namreč s Kristanovim avtom že vrnila v Novo mesto po Plutov avto in nazaj v gozd, da bi v Plutov avto naložila Juretovo truplo in ga peljala v vodnjak ob zapuščeni zidanici v Dolenji Suhor. Hkrati pa ti klici, ki so jih zabeležile bazne postaje, kot lažne predstavijo Plutove navedbe, da je bil tisti čas doma.

»Kristan ni imel motiva, da bi umoril Jureta. Pravzaprav ga je poznal le na videz, niti njegove telefonske številke ni imel. Je pa Plut izkoristil prijateljstvo s Kristanom, s katerim sta se poznala in družila že od četrtega razreda osnovne šole, da mu je pomagal znebiti se trupla,« je še dejal sodnik.

Za Pluta je obremenjujoča tudi folija. Folija v vodnjaku, v katero je bil ovit Jure, je bila povsem enaka tisti, ki so jo uporabljali v Plutovi nekdanji službi, pa tudi ključ, ki so ga našli pri Plutu ob hišni preiskavi, je odklepal ključavnico, s katero je bil zaklenjen pokrov vodnjaka, kjer je bilo skrito Juretovo truplo. »Verjetnost, da bi en ključ odklepal več ključavnic, je skoraj nična, kar je potrdil tudi izvedenec, možnost je namreč 1:1000,« je poudaril Boštjan Kovič in z izsledki analize oblačil, ki so jih Plutu zasegli pri hišni preiskavi, na laž postavil tudi Plutove izjave, da ni nikoli uporabljal orožja. Kar na treh njegovih oblačilih so namreč zavarovali sledi streljanja.

»S to sodbo je vsaj delno zadoščeno postulatu svetosti življenja,« je po končani razglasitvi sodbe dejal višji državni tožilec Bojan Avbar in opozoril, da tudi Tomaža Kristana, ko bo ta postopek pravnomočno končan, čaka sojenje, grozi pa mu do pet let zapora zaradi kaznivega dejanja pomoči po kaznivem dejanju. Plutov zagovornik pa je bil nad sodbo presenečen, predvsem nad višino kazni. Poudarja, da gre za tragičen primer za vse vpletene, tudi za Pluta, a ker so določene okoliščine še odprte, bo vložil pritožbo. 

Deli s prijatelji