PORTOROŽ, ZAGREB – Kotaljenje glav v hrvaškem podzemlju je doseglo vrhunec minulo nedeljo, ko sta po jutranji maši v zagrebški četrti Sesvete dva motorista sredi ceste izvedla eksekucijo nekdanjega generala Vinka Žuljevića Klice, poslovneža z raznovrstnimi povezavami. Usmrtitev po spovedi je le zadnji, še zdaleč pa ne edini obračun pri južnih sosedih, in ti potekajo doma in po svetu, med njimi tudi taki, povezani s Slovenijo. V ta sklop lahko spada napad na 48-letnega Zagrebčana Maria Sovo, ki sta mu pred dvema mesecema sredi Amsterdama neznana storilca v pičlih desetih sekundah z golimi rokami dobesedno odprla glavo. Sova je bil mesec dni v komi, ko pa se je prebudil, so mu sredi Zagreba zažgali še avtomobil. Nizozemska policija, podobno kot hrvaška, išče sledi za neznanimi napadalci. In pri Sovi raznovrstnih sledi kar ne zmanjka, nekatere vodijo tudi proti Portorožu in skrivnostnemu izginotju več milijonov evrov (različni viri ocenjujejo, da gre za znesek med dvema in štirimi milijoni evrov) iz garažnega boksa Marine Portorož leta 2009.
Ugrabitve zaradi kraje
Začelo se je po akciji Balkanski bojevnik, v kateri je leta 2009 na drugem koncu sveta, v daljnem Urugvaju, pogrnil Anastazije Martinčić, Puljčan z bivališčem v Portorožu. Najprej je delal v puljski Kapetaniji, ki jo je zapustil leta 2006, ko se je preselil v Koper. V tem času ga dosežejo prve policijske preiskave zaradi skrivnostnih smrti v hrvaški prestolnici, a sume opustijo zaradi pomanjkanja dokazov. Ko se je odpravil v Južno Ameriko, je imel v Portorožu v najemu stanovanje ter garaže v marini. Martinčić je v Urugvaju padel v roke policiji z zloglasno jahto Maui, na kateri je bilo 2174 kilogramov kokaina. Pozneje so preiskovalci ugotavljali, da naj bi še pred prihodom policije Martinčić po telefonu naročil znancu Massimu Morattu, da naj nujno odide v portoroški apartma ter vzame potne torbe iz kombija, ki je bil parkiran v garaži. Potne torbe, v katerih naj bi bilo okoli štiri milijone evrov.
Težave v raju, polnem denarja, so se začele, ker Moratto naj ne bi našel torb. Takrat naj bi sledil drugi, besen in grozeč klic iz Urugvaja, nato se je začelo dogajati v Istri. V par tednih so Moratta in njegovega svaka Dina Marinkovića poskušali dvakrat ugrabiti, a obakrat se je končalo slabo za storilce – Moratto je enega ubil in drugega ranil, Marinković je ubil še enega in še enega ranil. V sojenju zaradi napadov je bil v obtožnici kot naročnik napada naveden prav Mario Sova. Hrvaški in nizozemski preiskovalci zdaj ne morejo mimo vprašanja, ali je Sova žrtev povračilnih ukrepov za naročilo napada.
V igri slovenski bojevniki?
Moratto in Marinković sta bila priči tudi v slovenskem delu procesa Balkanski bojevnik. Moratto je jeseni 2011 pričal, da sta z Marinkovićem po apartmaju iskala obleke, zaradi domnevnega Martinčićevega dolga (šlo naj bi za 7000 evrov) pa sta v stanovanju iskala denar, menda neuspešno. Moratto je milijonsko krajo zanikal.
Sum, da sta pospravila veliko vsoto denarja – do štiri milijone evrov –, pa je v preiskavi Balkanskega bojevnika padel tudi na dva slovenska osumljenca – Tadeja Poljaka in Valterja Abramovića. Po navedbah iz prve obtožnice balkanskim bojevnikom naj bi prav Abramović iz garažnega boksa Marine Portorož odpeljal najmanj dva avtomobila, v katerih naj bi Anastazije Martinčić hranil od dva do tri milijone evrov, Poljak naj bi mu pomagal. Abramović je na prvem sojenju zavrnil vse očitke, da bi pomagal očistiti stanovanje Martinčića. Abramovićev odvetnik Roman Sevšek pojasnjuje, da je po razveljavitvi oprostilne sodbe zdaj za njegovega klienta zadeva tam kot leta 2011: »Zadeva je enako odprta kot prej, ker smo pred začetkom ponovitve sojenja, ko višje sodišče odloči o izločitvi dokazov,« je pojasnil zagovornik Sevšek.
Medtem ko Balkanski bojevnik pri nas že debelo leto čaka na svoj novi začetek, hrvaški preiskovalci znova pogrevajo tudi izginotje portoroških milijonov, zaradi katerih so se dogajali obračuni od Istre in morda vse do Amsterdama.
Nizozemska policija, ki napad na Maria Sovo preiskuje kot načrtovan poskus umora, je objavila posnetek nadzorne kamere, ki so ujele napadalca. Če jih bodo kdaj dobili, ne bo posebno presenečenje, če bo napad povezan z izginotjem denarja. Sova, ki je čakal na ponovitev sojenja zaradi naročila napada na domnevna tatova portoroških milijonov, je navsezadnje tudi sam dočakal naročen napad. Zgovorno dejstvo pa je, da – kljub sodnim pričanjem in krvavim, tudi smrtnim obračunom – slovenski policiji ni nihče prijavil kraje več milijonov gotovine.