KRŠKO – Nič kaj zadovoljen oziroma prav jezen je bil Brežičan Viljem Pavlič, ko je v sodni dvorani, kjer so sodili njemu in njegovemu pajdašu Damirju Pešiću, zagledal našo novinarko. »Pazite, kaj boste pisali,« ji je zažugal. Ko ga je sodnik Gojmir Pešec opozoril, da ne sme groziti, se mu je prijazno opravičil. »Ne opravičujte se meni, novinarki se dajte,« ga je poučil sodnik. Pavlič mu je zabrusil, da njej se pa že ne bo, ker je pred časom grdo pisala o njem. To je bilo pred tremi leti, ko je bil Pavlič na brežiškem okrajnem sodišču obsojen zaradi goljufij. A sokrivdo za tako pisanje bi moral bržčas prevzeti tudi brežiški sodnik Almir Kurspahić, ki ga je obsodil. In to po krivici, kakopak. »V dokaznem postopku je bilo kup težav in napak, saj sodnik ni upošteval mojih predlogov, na koncu me je pokopal še zagovornik,« je nad sodstvom razočaran Pavlič, ki mu tudi tokrat ne bo treba v zapor, če v treh letih po pravnomočnosti sodbe ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Sodišče ga je namreč zaradi pranja denarja obsodilo na osemmesečno pogojno zaporno kazen, Pešića, ki ima za seboj že prestano petletko na Dobu, pa je zaradi goljufije sodišče obsodilo na eno leto in šest mesecev zapora.
Ogoljufala zagrebško družbo
Damir Pešić se je v Cerkljah ob Krki z Robertom Jakeličem dogovoril, da bosta oškodovala družbo Solpharm iz Zagreba, katere ponarejeno zadolžnico sta imela. Viljem Pavlić je dal na razpolago transakcijski račun družbe Tilico, katere prokurist je bil, in s Pešićem sklenil posojilno pogodbo, po kateri naj bi ta družbi Tilico posodil 1,1 milijona hrvaških kun. Omenjeno vsoto naj bi Pešiću dolgovala Matilda Kolompar, ki se je s ponarejenimi listinami vpisala v sodni register kot direktorica družbe Solpharm, čeprav to v resnici nikoli ni bila.
Pešić je nato Jakeliću v Zagreb poslal zadolžnico, v kateri je bilo lažno navedeno, da družba Solpharm daje soglasje, da se dolg v višini 1,1 milijona kun izplača družbi Tilico. Jakelič je vso ustrezno dokumentacijo dostavil v agencijo Fina v Zagrebu, ki je zadolžena za plačilni promet, ter tako zavedel delavce družbe, da so decembra 2011 ta denar res nakazali na Pavličev račun. Milijon kun je bil na zahtevo oškodovanca vrnjen, Pavlič pa je dvignil 1700 evrov in jih porabil za življenje in delno za poplačilo lizinga za toyoto, ki jo je najela njegova družba Metulj, preostanek pa je porabil za deblokado transakcijskega računa.
Prav zaradi omenjene toyote je bil Pavlič že pogojno obsojen, saj je prenehal plačevati lizing, češ da so mu vozilo ukradli. V resnici ga je nekaj časa hranil pri prijatelju Antonu Hudopisku v Brežicah, ki je bil pred dnevi zaradi neke druge poslovne goljufije tudi obsojen na pogojno kazen, Pavličeva toyota pa je v resnici končala razstavljena na dele na avtoodpadu v Savinjski dolini.
Notranjost sodišč že dobro pozna
Pavlič je bil sicer pred dvema letoma obsojen še zaradi drugih goljufij, tokrat pa zaradi pranja denarja. Sam je zatrjeval, da je storil vse in preveril, ali je ta posel zakonit, o tem se je, kot pravi, tudi posvetoval z računovodjo in odvetnikom, ki mu je pripravil posojilno pogodbo. Po njegovem mnenju tudi Pešić ni vedel, da gre za nezakonite posle. Pešiču je zaupal, saj ga je poznal še iz časov, ko je bil premožen in je imel v Zagrebu več lokalov in diskoteko. Tudi Pešić se je zagovarjal, da je posle zanj urejal Jakelič (ta je skupaj s Kolopartovo v postopku na Hrvaškem), na dogajanja pa ni mogel vplivati, saj je bil v tistem obdobju v zaporu, kjer je zaradi goljufij prestajal petletno zaporno kazen.
So pa po desetih letih zastarale obtožbe zoper Pešića, ki so mu v tem primeru očitali, da je z lažnimi papirji prišel do kreditov na NLB, pri tem pa naj bi z njim sodeloval Andrej Merslavič. Ta je pred leti pobegnil v Avstralijo, zdaj je zadeva zastarala, Merslavič pa se je vrnil pod rodni krov.