LENART – Prebivalci Slovenskih goric so si pred dnevi končno oddahnili. Požigalec, ki jih je slabo leto držal v šahu, skrbel za strah in trepet pri povsem nedolžnih ljudeh, je za zapahi. Policisti so namreč minuli teden pred preiskovalnega sodnika pripeljali 18-letnega mladeniča Miho Germiča, ki naj bi se po naših podatkih v zadnjem času v uradnih evidencah pojavljal pod nemško izpeljanko imena in priimka Michael Germich. Na rokah srednješolca so lisice zažvenketale minuli torek, ko je podtaknil požar na gospodarskem poslopju v Spodnjem Gasteraju (občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah), a ga je med netenjem zalotil lastnik kmetije in ga pozneje predal možem postave.
Šele po preverjanju podatkov so policisti ugotovili, da se je v mrežo ujel požigalec, pred katerim so trepetali domačini na širšem območju Slovenskih goric.
Miha Germič je osumljen, da je požigalski pohod začel že avgusta lani, ko je bil še mladoletnik (osemnajsto svečko je namreč upihnil šele sredi novembra lani). Tako naj bi v zgodnjem avgustovskem sobotnem jutru podtaknil požar na gospodarskem poslopju znane sadjarske družine Toš v Drbetincih. Poslopje, ki so ga Toševi uporabljali kot shrambo za škropiva, manjšo kmetijsko mehanizacijo in les, je zgorelo do temeljev. Od ostrešja so ostali le ožgani, črni tramovi, škode je bilo za 20.000 evrov. »Že takrat sem slutil, da je šlo za požig. Samovžig bi se stežka zgodil, saj v poslopju ni bilo lahko vnetljivih snovi, ker pa ni bilo elektrike, niti napaka na napeljavi ne pride v poštev. Sprva sem razmišljal, da je kdo odvrgel cigaretni ogorek in tako povzročil požar,« nam je takrat pripovedoval lastnik sadjarske kmetije Miran Toš.
Stanoval nekaj metrov stran
Da je na delu požigalec, je bilo več kot očitno že dva dni pozneje. Za tarčo si je takrat izbral skladišče tisoč plastičnih in lesenih zabojnikov na dvorišču hiše očeta Mirana Toša, in sicer le čez cesto, ki vodi skozi Vitomarce, komaj dobrih 30 metrov od prizorišča prvega požara. Domačini in policisti so že slutili, da mora požigalec dodobra poznati okolje, saj se je najverjetneje po potki, ki jo poznajo le domačini, prikradel do kupa zabojnikov in podtaknil ogenj. Leseni zabojniki so zagoreli kot bakle, ob primerni vročini pa so se vneli tudi plastični zabojniki. Zublji so se razširili na bližnjo stanovanjsko hišo 82-letnega Borisa Toša.
Ker se upokojenec zaradi starostnih težav s hojo ne bi sam rešil pred ognjenimi zublji, je sredi noči po telefonu poklical sina Mirana, ki z družino živi čez cesto. Njegova pomoč (k očetu je stekel kar v spodnjicah, naravnost iz postelje) je prišla v zadnjem trenutku, saj je vročina že načenjala vhodna vrata. Očeta je spravil na varno, nato pa le nemočno opazoval, kako so zublji preskočili na hladilnico, ki stoji nedaleč stran, in poškodovali ostrešje. Kljub hitremu posredovanju gasilcev iz domačega gasilskega društva iz Vitomarcev, ki so jim pomagali še kolegi iz dveh okoliških gasilskih društev Biš ter Desenci, je na dvorišču zgorelo tisoč plastičnih in lesenih zabojnikov (vsakih po 500). Škoda je bila astronomska – okoli 280.000 evrov.
Le slabih 24 ur po požaru palet je požigalec zanetil ogenj na balkonu stanovanjske hiše, ki jo je imela družina Germič v najemu. Kot smo izvedeli, je domnevni požigalec z družino v času požarov stanoval prav v Drbetincih. In to le nekaj metrov od posestva Toševih. Z mamo in mladoletno sestro so imeli v najemu stanovanjsko hišo. S tem je Miha bržčas želel preusmeriti pozornost gasilcev in policistov, da ne bi preiskovali prav njega. Zublji so zajeli ostrešje, vendar so pozorni domačini požar dovolj hitro odkrili, da se ni preveč razširil in ogrozil veččlanske družine, ki je spala v hiši. No, ja, Miha najbrž ni spal prav trdno.
Pozneje se je družina preselila na drugo stran Slovenskih goric, v Spodnji Gasteraj. Požigalec je za tri mesece poniknil in znova udaril v začetku novembra lani. Zagorelo je gospodarsko poslopje nedaleč od novega doma Mihe Germiča.
Bolni najstnik
Bolezensko stanje piromanstva ga je gnalo naprej, zato je v začetku letošnjega leta (februarja in marca) kar dvakrat zanetil ogenj na vhodnih vratih lovskega doma v Svetem Juriju, vendar na srečo ni povzročil večje škode (skupaj za šest tisočakov). Dan po drugem poskusu, da bi požgal dom ljubiteljem živali, se je njegov bolezenski pohod podtikanja požarov končal v Spodnjem Gasteraju. Policisti so našteli kar sedem požarov, pri katerih je nastala materialna škoda, a so prepričani, da je Miha Germič zanetil še številne (vsaj štiri) manjše travniške in gozdne požare na širšem območju Lenarta.
Izvedeli smo, da so mladeniča namesto v jetniško celico prepeljali v psihiatrično bolnišnico mariborskega kliničnega centra.
Do preteklega tedna je Miha Germič obiskoval mariborsko srednjo gradbeno šolo, vendar naj bi se medtem po pričevanju nekaterih izpisal. Med prvim zagovorom pri policistih naj bi poskušal svoja dejanja zvaliti na sošolca. Zagovarjal naj bi se, da je za vse kriv njegov vrstnik, ki naj bi mu posodil vžigalnik in ga spodbujal k požiganju. Lažno obtoževanje pa pri policistih ni prineslo usmiljenja in 18-letnik je s kazensko ovadbo končal pred preiskovalnim sodnikom. »Iskreno vam bom povedal, da na fanta sploh nisem jezen, prej se mi smili. Tudi jaz sem slišal, da so ga odpeljali na psihiatrijo. Sicer so zlobni jeziki po vasi govorili, da bi ga bilo treba tožiti, a nisem za takšno reševanje. Piromanstvo je bolezen,« je po prijetju požigalca dejal Miran Toš.
Oče bo sedel
do leta 2020
Kaj lahko se zgodi, da bo imel Miha Germič, če ga bo sodišče seveda spoznalo za krivega, v zaporu poznanstvo. In to zelo dobro. Vsaj do leta 2020 bo za zapahi namreč sedel njegov 42-letni oče Dušan Germič. Ta je pred dvema letoma do smrti pretepel 74-letnega Franca Križana s Čakove pri Svetem Juriju ob Ščavnici in hudo poškodoval svojo zunajzakonsko partnerico, 35-letno Ivico Mauko. Tragičnega popoldneva je trojica popivala v Križanovi počitniški hišici na Peščenem Vrhu. Vmes je Germič odšel, ko pa se je vrnil, je skozi okno videl, da njegova partnerica oralno zadovoljuje Križana. Vstopil je in se ju lotil s pestmi.
Možakarju je zlomil podjezično kost in ščitnični hrustanec, zaradi česar je upokojencu močno otekla sluznica. Ko je Dušan Germič odhajal, je (verjetno s ključem) na pokrov Križanovega avtomobila napisal opolzkost »tiča ven«.
Križan je šest ur pozneje umrl zaradi zadušitve. Poškodbe Ivice Mauko so bile manj hude, med drugim ji je zlomil vrat in nosno kost, doživela je pretres možganov, imela je nekaj podplutb in modric, a je preživela. Germič je bil v preteklosti že obsojen za nasilništvo, ker je pretepel Mihovo mamo, od katere pa se je pozneje razvezal. Senat je Dušana Germiča predlani obsodil na osem let in osem mesecev zapora. Bo šel sin Miha, eden od najhujših slovenskih piromanov doslej, po žalostni očetovi poti?