Miha s Kurirčkove poti padel v smrt

AJDOVŠČINA – »Petek je bil kot naročen za letenje,« pravi Samo Božič, predsednik Društva jadralnih padalcev Kovk Ajdovščina, ki se je ta dan z jadralnim padalom odpravil v zrak. Dan pred tem je bilo slabo vreme, v petek pa so bile razmere za letenje odlične, saj je lahko v pomladnih dneh izrazita termika oziroma so bili izraziti stebri dvigajočega se zraka, kar je za jadralne padalce dobro. Potem pa je nekaj po 14. uri zagledal helikopter, ki je priletel na območje pod Kucljem, ki je s tal težko dostopno zaradi skalovja. »Pozneje sem izvedel, da se je ponesrečil jadralni pilot,« je povedal Božič.

Zdravniki in gorski reševalci so prihiteli na pomoč Mihu Kavčiču, ki je strmoglavil z jadralnim padalom. Na kraju nesreče so mu dali nujno zdravniško pomoč in ga s helikopterjem prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih poškodb umrl. Policija na podlagi doslej zbranih podatkov še ni ugotovila vzrokov nesreče, dodajajo pa, »da se je 40–letnemu državljanu Slovenije z območja Ljubljane na višini med 70 in 150 metri iz neugotovljenega vzroka zaprl del padala, kar je imelo za posledico padec padalca na tla«. O nesreči sta bila obveščena dežurna preiskovalna sodnica in preiskovalec letalskih nesreč in incidentov.

Po Kurirčkovi poti

»Miha je bil izkušen pilot, eden najboljših v Sloveniji in tudi v samem svetovnem vrhu, tako da bi se po tem, kar so povedali fantje, lahko rešil, če bi bil edini problem v tem, da se mu je zaprl del padala,« pravi Igor Eržen, predsednik komisije za jadralno padalstvo pri Letalski zvezi Slovenije. V zraku gre lahko veliko stvari narobe, dodaja, toda pri pilotu njegovega kova oziroma z njegovimi izkušnjami so napake redke: »Če drži, da je bil na 100 do 150 metrih, je to za izkušenega pilota dovolj časa, da bi se ne le enkrat, ampak trikrat lahko rešil z rezervnim padalom,« je prepričan Eržen. Pravi vzrok nesreče, dodaja, bo tako pokazala obdukcija.

Prav tako ne more biti vzrok nesreče vreme, ki je bilo v petek idealno za jadralne padalce. Pa tudi trasa, po kateri je Miha Kavčič letel, ne spada med zahtevnejše. Vzletel je z vzletišča Lijak nad Novo Gorico oziroma nad Šempetrom, ki je registrirano vzletišče na 591 metrih in je po težavnosti opredeljeno kot šolski teren. Letel je po trasi od Lijaka do Nanosa in nazaj, ki jo jadralni letalci poznajo pod imenom Kurirčkova pot. »Ta pot je enostavna, primerna tudi za mlade letalce,« razloži Samo Božič.

Po grobi oceni se je nesreča zgodila kakšnih osem kilometrov od vzletišča Lijak, nekje na pol poti med Novo Gorico in Ajdovščino, kar lahko jadralni letalec preleti v eni uri. Če pa se pilot zadrži v lijaku oziroma se dviguje v termiki, polet traja dlje, saj je lahko jadralec na eni lokaciji tudi po pol ure.

Čista svetovna špica

»Seveda ugibam, ampak morda je bil vzrok nesreče v termiki,« razmišlja Samo Božič, saj so v ozračju poleg stebrov toplega zraka tudi stebri hladnega zraka, ki jadralne padalce vlečejo navzdol. »Problem je, če je pol padala v enem in pol v drugem stebru, ker to pripelje do zapiranja padala. Takrat lahko jadralca, če je na manjši višini, to je okoli 70 metrov, ko ni več mogoče uporabiti rezervnega padala, rešijo le drevesa,« je razložil Božič.

Miha je letel več kot osem let in je imel opravljenih več kot 1000 poletov, bil je tekmovalni pilot z odličnimi rezultati tudi na mednarodni ravni. Igor Eržen, ki je tudi selektor slovenske reprezentance jadralnega padalstva, ga je zato nameraval povabiti v reprezentanco. V Sloveniji imamo več kot 1000 jadralnih padalcev, ki so rekreativci ali tekmovalci, vendar je le peščica oziroma kakšnih 20 letalcev tekmovalcev, ki so v svetovnem vrhu. Miha je bil med njimi.

»Imamo nekaj svetovnih rekordov,« pravi Eržen in nas primerja s Francijo, ki ima 66 milijonov prebivalcev in desetkrat več jadralnih letalcev kot Slovenija, pa se z našimi dosežki težko primerjajo. »Smo čista svetovna špica,« še poudari Eržen. A tudi v tem športu je tako kot v vseh ekstremnih športih: nesrečnim, tudi tragičnim primerom se žal ni možno povsem izogniti.