LJUTOMER – V naselju Globoka, dober streljaj iz prleške prestolnice proti hrvaški meji, žalujejo in objokujejo mladega fanta. Pri Nečemerjevih 54-letne mame Majde, 62-letnega očeta Vekoslava in 36-letnega brata Slavka nič ne more potolažiti. Nenadoma so izgubili svojega najbližjega, sina in brata Dejana, ki bi septembra letos napolnil 36 let. Avstrijska tiskovna agencija APA je v torek skopo, kot so pač sporočili njihovi policisti, poročala, da se je v obratu za predelavo mesa v kraju Gross Sankt Florian (Veliki sv. Florijan) na avstrijskem Štajerskem zgodila huda delovna nesreča, v kateri je umrl slovenski državljan.
Pripisali so, da je 35-letnik padel v mešalnik za meso. Po navedbah avstrijske policije je nesrečni Slovenec umrl na kraju nesreče, saj mu je mešalnik tako rekoč zmlel glavo. Po policijskih podatkih se je zgodilo, ko je Dejan padel v mešalnik, medtem ko ga je čistil. Sodelavci so ga poskušali rešiti, a so bili prepozni.
Dejanovi domači v Globoki, ki so prav tisti dan praznovali očetov 62. rojstni dan, so bili šokirani, slavje pa se je končalo v solzah, ko so jim ljutomerski policisti okoli 21.30 sporočili, kaj se je slabih osem ur prej zgodilo kakšnih 100 kilometrov stran v Gross Sankt Florianu.
Želel je postati mesar
Oče Vekoslav nam je med včerajšnjim obiskom v Prlekiji žalostno razlagal, da je šel nesrečni Dejan takoj po končani osnovni šoli s trebuhom za kruhom v sosednjo Avstrijo. Želel je postati mesar in se je odpravil na avstrijsko Štajersko, kjer je v Brucku na Muri ob glavni cesti Gradec–Salzburg kot vajenec kmalu prišel do želenega poklica. Ker je bil priden, je brez težav dobil tudi redno zaposlitev, najprej v Brucku, pred dobrim desetletjem pa v Gross Sankt Florianu. V bližnji Lipnici se je zaljubil v domačinko Karin, s katero je živel okoli 10 let.
»Hudo je, da huje ne more biti, če ti kdo sporoči tako žalostno novico. Kot so nam povedali, je Dejan v mesoreznici poskušal premakniti kos mesa, ki se je zataknil. Sodelavci so sicer bili v bližini, a mu niso mogli pomagati,« je s solznimi očmi razlagal oče Vekoslav, ki je zaposlen v razvojnem podjetju Ultramarin v Ljutomeru. »Dejan si je hotel ustvariti družino, zato je delal po deset ali dvanajst ur na dan. Govoril sem mu, naj ne pretirava, da mora tudi živeti, a je vseskozi samo garal, le za konec tedna je prišel domov.
Čeprav je Dejan zadnjih 20 let živel na drugi strani reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer je našel smisel življenja, zaposlitev in tudi življenjsko sopotnico, bo pogreb na domačem pokopališču v Ljutomeru.
