KRANJ – Matevž Logar, bolj znan kot krušni očka (že pokojnega) medveda Srečka, je včeraj stopil pred sodnico kranjskega okrožnega sodišča Andrijano Ahačič. Na sodišče je 29-letnik iz škofjeloškega hribovja prišel, ker naj bi žaljivo govoril o zavetišču za prostoživeče živali na Muti.
Kot je znano, naj bi se medo predlani spomladi zatekel na domačijo Logarjevih v Poljanski dolini. Predstavniki sedme sile so v svet ponesli prizore medvedkovega življenja na kmetiji in medved Srečko se je znašel v središču pozornosti slovenske javnosti. Ker pa zakon o ohranjanju narave prepoveduje odvzem živali iz narave, so Logarjevim medvedka odvzeli. Odpeljali so ga v zavetišče na Muti, od koder je skrivnostno izginil.
Našli so ga na območju Kočevske Reke in ga – po dobrih dveh mesecih, ki jih je preživel pod žarometi – odpeljali v Romunijo, kjer je dobro leto pozneje v spopadu s starejšim medvedom izgubil življenje.
Ko so Srečka selili v Romunijo, smo o dogodku poročali na straneh našega časopisa. Med drugim smo zapisali, da Logarjevi opozarjajo, naj različne ustanove pod drobnogled vzamejo tudi delovanje Golobovega azila, »v katerem se na račun slovenskih davkoplačevalcev očitno izvaja mučenje živali«. In še te besede Logarjevih smo ponovili: »Medvedka so zaupali veterinarju, ki je specialist za zdravljenje ptic. Zaprli so ga v utesnjeno samico, opremljeno z ubijalsko bolečim električnim tokom, ki mu je povzročal številne nepotrebne bolečine.« Te besede so močno zbodle vodjo zavetišča Zlatka Goloba in zgodba iz Slovenskih novic se je tako znašla med dokazi, kranjsko sodišče pa zdaj odloča o tem, ali je Matevž Logar storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.
Včeraj je gostobesedni Logar poudaril: »Novinarjem sem povedal, kar sem videl. Ničesar si nisem izmislil. Mislim, da živimo v demokratični državi in da lahko povemo, kaj smo videli.« Nato je sodnico opozoril na fotografije, ki smo jih objavili na straneh našega časopisa: »Pri nas je pil mleko, tam je jedel čokolino. Nikjer v gozdu se ne dobi čokolina. Po televiziji so tudi pokazali, da so mu dajali banane.« V značilnem slogu je Logar komentiral še navedbe o elektriki: »Ne vem, zakaj so okoli kletke elektriko napeljali. Tega ne razumem. S seboj sem mislil prinesti električnega pastirja, a Zlatka danes ni tukaj ... Rad bi mu pokazal, kako trese pastir.« Nato je Matevž Logar trdil, da ni uporabil besedne zveze ubijalski električni tok. Ko se je nasprotna stran trudila dokazati, da na domačiji v Poljanski dolini niso lepo ravnali z medvedom, je Logar zanikal, da bi pred novinarji brcnil medveda: »Brcnil ga nisem, samo čez kanal sem ga vrgel, da ga krava ne bi potacala. Takrat so novinarji hoteli videti, kako medved pije pri kravi. A to je nemogoče, saj medved ne more kar na ukaz nastopati. Takrat sem ga vrgel čez gnoj (op. p.: ob teh besedah je Logar z nogo zamahnil po sodni dvorani), da ne bi prišlo do poškodb.«
Odvetnik Janez Stušek, pooblaščenec Goloba, je želel dokazati, da je imel Logar vsa potrebna navodila, kako ravnati z medvedkom v ujetništvu, a teh priporočil ni upošteval. Toda kleni 29-letnik iz Poljanske doline je zanikal, da bi dobil knjigo z navodili. Prav tako je ovrgel namigovanja, da bi stal v ozadju spletne peticije za osvoboditev Srečka, in niti o pismu tedanjemu predsedniku vlade, v katerem je bil omenjen poziv k osvoboditvi Srečka, ni vedel ničesar.
Matevž Logar pa se je spomnil, da je njegov oče že prvi dan, ko se je medvedek znašel pri njih, poklical veterinarja Zlatka Goloba, naj pride ponj. In zakaj naj bi ga prišel iskat, je zanimalo odvetnika. Tedaj je Logar nepričakovano povzdignil glas: »Saj je on zavetišče, nisem jaz! Saj ga on lahko prevaža!«
Medvedja sodna zgodba bo v kranjsko palačo pravice znova prihlačala 28. oktobra.
