KRANJ – V eni od priljubljenih planinskih koč v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp smo ujeli na uho, da naj bi neznana žival, morebiti pes ali nemara celo ris, ta mesec poškodovala drobnico, ki se pase po pobočju Kriške gore in Tolstega vrha. Pohodniki, ki hribe nad Tržičem in Preddvorom često obiskujejo, so nam že minuli mesec prišepnili, da so tod blizu, in sicer tik pod kočo na Veliki Poljani, opazili medvedje sledi. V snegu, ki se je še do nedavnega oklepal tega območja, so bili lepo vidni obrisi večjih krempljastih tac, so nam javili hribolazci in v isti sapi priznali, da so v dneh po opažanju medvedjih sledi navkreber hodili s precej manj lahkotnim korakom. Da je minuli mesec v okolici Tržiča res hlačal srednje velik kosmatinec, so potrdili na kranjski enoti zavoda za gozdove, saj je revirni gozdar na območju Jelendola sredi aprila opazil medvedje sledi. Gozdarji so od pohodnikov še izvedeli, da so sledi opazili tudi na območju Tolstega vrha, kot že rečeno, pa so bile krempljaste sledi, ki so nemara ostale za taistim srednje velikim kosmatincem, lepo vidne še na enem od sosednjih hribov, in sicer čisto blizu koče na Veliki Poljani.
»Na omenjenem območju se medvedje redko zadržujejo, na vsaki dve leti ali tri s tega območja dobimo kakšno informacijo o njegovi prisotnosti prek rednega spremljanja njegovega gibanja, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z upravljavci lovišč ali od pohodnikov. Kam se je omenjeni medved premaknil, ne vemo. V tem delu se posamezni medvedje zadržujejo oziroma skozenj prehajajo praviloma v poznem zimskem ali zgodnjem spomladanskem obdobju. Tukaj se zadržujejo le nekaj dni, praviloma gre le za prehajanje med Logarsko dolino in zahodnimi Karavankami oziroma gibanje iz zahodnih Karavank po avstrijski ali slovenski strani v smeri Logarske doline in obratno,« je redek pojav medveda v teh hribih pojasnil Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na kranjski enoti zavoda za gozdove. Pojasnil je še, da so pred nekaj tedni zaznali tudi prisotnost večjega medveda (širina šape 16 centimetrov) v Logarski dolini, v lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik, pred nekaj dnevi pa so v istem lovišču opazili še prisotnost srednje velikega kosmatinca (širina šape 13 centimetrov).
Na Gorenjskem do osem medvedov
Po podatkih zavoda za gozdove se po Gorenjski vsako leto potika od štiri do osem medvedov – redko se znajdejo v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, pogosteje so na Jelovici, Pokljuki in v Triglavskem pogorju pa tudi na območju zahodnih Karavank. »Na Gorenjskem je redka prisotnost medvedov v Polhograjskih dolomitih in Poljanski dolini. Letos smo ga zaznali tudi na območju Selške doline, na Jelovici ter na obronkih Pokljuke in na Pokljuki. Na tem območju je bilo že nekaj škode na čebelnjakih,« je opisal Hafner.
Na vprašanje, ali se v hribih blizu Storžiča morda potika ris, je sogovornik pojasnil, da je to manj mogoče; resda je upravljavec lovišča na Kriški gori v zadnjih dveh letih opazil sledi risa, toda drugih informacij o njegovi prisotnosti na območju vzhodnih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp že dlje nimajo. Prav tako se na omenjenem območju po podatkih zavoda za gozdove že vsaj od leta 2007 ni potikal volk, zato je toliko večja verjetnost, da so drobnico poškodovali psi. Naj zapišemo, da torej niso tja v en dan postavljene opozorilne table, ki lastnike štirinožcev ob pohodniških poteh opozarjajo, naj pse na pašnih območjih vodijo na vrvici.
Volk že četrto leto na Jelovici in Pokljuki
In kje na Gorenjskem se zadržuje volk? »Na območju Jelovice in Pokljuke se že četrto leto pojavlja tudi volk, prej pa dlje ni bilo znakov njegove prisotnosti. V zadnjih štirih letih vsako leto opažamo sledi, prav tako je evidentirana škoda na drobnici. Zadnjo informacijo o njegovi prisotnosti smo pridobili pred nekaj dnevi, ko je uplenil dva kosa jelenjadi,« je o volku in škodi, ki jo povzroča na Gorenjskem, povedal Miran Hafner, Blaž Černe z blejske enote zavoda za gozdove pa je pojasnil, da sta bili starejša košuta in junica (torej enoletna žival) pokončani na Mežaklji.
»Letos smo na širšem območju Pokljuke z obronki zabeležili več po volku uplenjene jelenjadi in srnjadi. Natančnega števila ne poznam. Osebno sem videl pet živali, za katere lahko potrdim, da so imele znake napada po volku. S štirih so bili vzeti tudi brisi za genetske raziskave,« je nadaljeval Černe. Škode, ki bi jo volk povzročil na drobnici oziroma domačih živalih, letos še ni bilo, je dodal, so pa lani na zgornjem Gorenjskem zabeležili 11 škodnih primerov po volku in 12 po rjavem medvedu. Na tem območju so letos zabeležili dva škodna primera po rjavem medvedu, v enakem obdobju lani pa se je pojavil en takšen primer. Černe je poudaril, da je bilo v preteklosti tovrstnih primerov že več – predvsem pa je treba vedeti, da se jih največ pojavi med junijem in septembrom, ko je na sporedu gorenjskih planin pašna sezona.
