KOČEVJE – Okolica vselej vabljivega Rudniškega jezera je posebno v večernih urah tisti kraj Kočevja, kjer sprostitve lačni ljudje trumoma oblegajo sicer neurejene kolesarske in pešpoti, najbolj predrzni tam drvijo tudi z jeklenimi konjički. Tudi ohladitve v jezerski vodi so to poletje tam zelo zaželene, seveda kogar ne moti njena (ne)čistost. Zdi se, da je v tem lokalnem biseru narave za zdaj vse dovoljeno. V okolje, kjer gnezdi več kot sto vrst najrazličnejših ptic, po svojih pet minut miru prihajajo tudi gospodarji s hišnimi štirinožnimi ljubljenčki. Popolno sožitje, ni kaj.
Že obravnavan |
Najprej tepež
»Ja, res bi lahko temu tako rekli. Pravzaprav, tako je bilo do včeraj. Ravnovesje je porušil pasji morilec, lučaj od vode je tekla kri, v večna lovišča je kruta roka (ne)človeka poslala ubogega kužka,« dogodek premlevajo mlajši fantje nad pomoli na obrežju jezera.
»In to pred očmi drugih, temu dejanju so bile priče štiri mlajše ženske, ki so poklicale može postave,« eden izmed njih, Boris, osveži dogodek. Napoti nas proti bližnjemu gostišču, kjer sta na asfaltu pod krošnjami vrb v senci večjega zabojnika za smeti in kurilnice sveža curka krvi. »Bil je vroč dan, krvi je bilo toliko, da se je dobesedno vpila v asfalt,« pokaže okolico, ki je bila usodna za kužka.
Kočevsko policijo so v torek okoli pol osme zvečer obvestili, da moški ob jezeru pretepa psa. Za očividce je bil to šok. Nihče namreč ni sumil, da je šel tako daleč in se na žival spravil z ostrim predmetom.
»Policisti so na kraju dogodka kmalu prijeli 23-letnega osumljenca, ki je po do zdaj zbranih obvestilih najprej pretepel psa (mešanca manjše rasti, katerega lastnik ni znan), nato pa ga z ostrim predmetom poškodoval. Na kraj dogodka so poklicali dežurnega veterinarja, ta je žival zaradi poškodb evtanaziral. Po vseh zbranih obvestilih bodo osumljenca kazensko ovadili zaradi sumov storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu KZ 1-B,« so zapisali v Policijski upravi Ljubljana.
»Ob prihodu je pes ležal pod vrbami in še dihal, imel je vidne rane na vratu. Na levi strani je bila dolga štiri, pod vratom pa okoli deset centimetrov. V večletni praksi česa takega še nisem videl. Priče so povedale, da naj bi ga storilec vzel v naročje in klal. Vse, kar se je dogajalo, bodo zagotovo razkrili pristojni. Bilo mi je težko, ko sem videl, da kužku, tehtal je okoli šest kilogramov, ni pomoči – dobesedno je umiral –, zato sem ga rešil tako, kot je povedala policija,« je mučen večerni dogodek opisal veterinar Jože Hočevar.
Storilec, po neuradnih, a zanesljivih podatkih 23-letni Klemen Levstik, naj bi tega dne v okolici jezera sprehajal psico. Bil naj bi jezen, ker ga je kuža dlje zasledoval in vanjo večkrat rinil, zato je planil nanj. Druge priče, nihče v tej krvavi štoriji noče razkriti identitete, pa so oznanile, da se je storilec zatem predstavil kot ljubitelj živali, saj je svojo psico objemal. Ko ga je policija prijela, pa naj bi se izgovarjal, da je bolan. Je to bilo usodno, da je ravnal nerazsodno?
Izginjajo bolj kot jagnjeta
»Kar precej moči smo vložili v to, da v naši občini ni zapuščenih psov. So psi, ki imajo slabe gospodarje. To je prvi primer, za katerega vemo, da je žival tako žalostno končala. Je pa zanimivo, da v zadnjih letih kosmatinci na Kočevskem izginjajo bolj kot jagnjeta. In to z večjih posestev v Livoldu in Slovenski vasi. Nekatere pa so brutalno pokončali,« je dejala Minka Plešnar, članica Društva za zaščito živali Kočevje. Braco Žegarac, predsednik DZŽ Kočevje, je še dodal: »Osupli smo nad dogodkom. Je naše mesto res varno?«
Nizkotno dejanje, ko nekdo iz objestnosti pokonča žival, upravičeno vliva strah ne le lastniku, ampak tudi vsej soseski. Kdo naj nas pred tem zaščiti, se je lani sredi poletja iz obupa vpraševal občan D. B. Tudi on je iz strahu zaščitil svoje ime. Na zakupnem zemljišču, ki je zdaj v lasti občine, je pred petnajstimi leti uredil manjšo bivalno brunarico z vrtom, zraven pa namestil še shrambo za orodje ter hišico za čuvaja. Runu, tako je bilo ime psu, so zlikovci prerezali vrat in odprli trebušno votlino. Drobovje se je vleklo za njim. Deli telesa so bili brez kože. Gospodar je domneval, da so ga najprej tolkli z motiko, ki je bila prav tako krvava in od udarcev tudi zvita. Storilci so žival odpeljali v samokolnici do bližnjega naselja.
Iz arhiva znanih zgodb trpinčenja hišnih živali na Kočevskem ne bo pozabljen majski dogodek na zelenici pred Srednjo šolo Kočevje. Pred leti je bilo, ko je skupina nepridipravov namesto nogometnega usnja brcala komaj poldrugi mesec starega mačjega mladiča. V lučaj oddaljeni stavbi učenosti Zbora odposlancev so se takrat s prireditve ob koncu šolskega leta (valete) vračali nekateri starši in njihovi prijatelji, kar je »nogometne zanesenjake« tako zmotilo, da so jo ucvrli proti mestu, nekateri so si zavetja poiskali tudi z begom proti Športnemu parku Gaj. Konec tekme, torej! Neka ženska je nebogljenega mladiča, ki je še z zadnjimi močmi mijavkal, odnesla na kliniko za male živali v Dolgo vas pri Kočevju. Okrog druge ure zjutraj je bil živ, ob svitu dneva nič več.
