LJUBLJANA – Attila Lovasz se kazenski sodnici Katarini Turk Lukan ni zasmilil niti, ko je pred njo potočil solzico ali dve »za moja mladoletna otroka, ki sta 1. septembra šla v šolo in potrebujeta očeta«. »Ravno za to gre, ker ste vedeli, da imate majhna otroka, ki potrebujeta starše, pa vas to ni oviralo, da ne bi potovali naokoli in izvrševali kriminalnih dejanj. Otroka zato za vas ne moreta biti olajševalna okoliščina,« je Madžaru vrgla v brk.
Milosti ni dočakal niti, ko je pomahal z nekakšnim dopisom v madžarščini, v katerem po besedah sodnega prevajalca piše, da ga takoj po vrnitvi na Madžarsko čaka redna zaposlitev pleskarja in tapetnika. »Sodišče dvomi o tej listini. Gre za nekakšno kopijo brez žiga in dokaza, da gre za pristni dokument. Sploh pa ta ponudba za službo velja le do 15. septembra,« je menila Turk Lukanova. Sredi tega meseca pa Madžar tako ali tako še ne bi mogel pleskati, saj bo nekaj dolgih mesecev gulil slovenske zaporniške žimnice.
Zaradi 12 kaznivih dejanj velike tatvine je namreč tožilka Manja Prezelj zanj predlagala kazen leto in pol zapora. »Krivdo priznavam in zelo obžalujem dejanja. Sčasoma sem spoznal, kakšno napako sem storil. Obljubim, da ne bom več počel takih neumnosti.«
Večje škode Attila Lovasz ni povzročil
Zanj bi celo bilo bolje, če se jih ne bi niti lotil, saj se je protizakonitih poslov lotil tako amatersko, da bi v kriminalnih krogih moral postati tarča posmeha. Že v osnovi je popolnoma udaril mimo. Za nameščanje pasti za gotovino na bankomate si je izbral revno Slovenijo, katere prebivalci z bankomatov ne dvigajo ravno velikih vsot denarja, saj ga na računih preprosto nimajo. Tudi papir je v režo ljubljanskih bankomatov, skozi katero bankomat uporabniku zagotovi tiskano potrdilo o transakciji in stanju na računu, tlačil tako amatersko, da je dobesedno razdajal svoje sledi DNK, pri tem pa je svoj videz popravljal z buljenjem v ogledalce, kot da ni vedel, da je za njim varnostna kamera, ki izdajalsko kaže njegov obraz.
A resnici na ljubo našim varnostnim organom tudi njegova fotografija in biološke sledi niso pomagale prav veliko, saj v bazi niso imeli te osebe, zato je lahko Lovasz v našo prestolnico od 24. novembra 2012 do aretacije 21. januarja letos pripotoval kar nekajkrat, da je v reže bankomatov rinil papir, to je storil natanko 12-krat. Preiskovalcem zločinov je naposled priskočilo na pomoč madžarsko pravosodje, ki je proti Lovaszu razpisalo evropski nalog za prijetje – s tako imenovanim cash trappingom se je namreč ukvarjal tudi v domovini.
»Le prisebnosti ljudi, ki jim bankomat ni izplačal denarja, se gre zahvaliti, da je to nadaljevano dejanje v veliki večini ostalo pri poskusih, saj so takoj poklicali banko ali varnostno službo, ki je odkrila nameščene naprave v bankomatih,« se je glasila sodničina obrazložitev sodbe, s katero je bil obsojen na leto in šest mesecev zapora, seveda pa so mu podaljšali tudi pripor, ker ga na Slovenijo razen bankomatov ne veže prav nič. Zato je begosumen, zanj pa velja tudi ponovitvena nevarnost, saj bankomatov pred njim, če bi bil do pravnomočnosti sodbe na prostosti, pač ne moremo skriti.
Kakšne večje škode Attila Lovasz torej ni povzročil, le Mitji K. mora vrniti 20 evrov, ki so se bog ve kje zataknili. Precej uspešnejša od njega pa je bila Madžarka, s katero je delil zatožno klop. Katalin Menyhart Istvanne je bila v nekaterih od opisanih primerov njegova pajdašinja oziroma tako imenovana čuvajka, dvakrat pa je cash trapping poskusila sama in dobila 120 evrov. Ker je tudi ona krivdo priznala, jo je odnesla z dvema letoma pogojnega zapora, denar pa mora oškodovancem vrniti. Pobarala je, ali lahko to stori po obrokih.
