LJUBLJANA – Pisal se je 16. marec 2012, ko je na vrata družinske hiše Zorana Vaskrsića v Litiji v spremstvu policije potrkal izvršitelj Boris Letnar in od družine zahteval, naj zaradi neplačila pičlega 124,38 evra dolga ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija zapustijo hišo. Pred njo je takrat vladalo pravo obsedno stanje, saj so jo obkolili aktivisti gibanja 15o, ki so s svojimi telesi naredili živi ščit in tako hoteli preprečiti deložacijo hiše. »Poglejte jih, prišli so po robo!« se je takrat tam zadrla aktivistka Vesna, ki so jo medtem s kričanjem »Buuuu!« preglasili drugi aktivisti.
Medtem ko so se Vaskrsićevi že vdali v usodo in počasi zapuščali hišo, se s tem okoli dvajset aktivistov ni strinjalo. Zaprli so namreč pot izvršitelju in se za njegova opozorila, da mora opraviti deložacijo, sicer bodo morali ukrepati s silo, niso zmenili. Osmim policistom tako takrat ni preostalo drugega, kot da jih s strokovnimi prijemi obvladajo, in enega za drugim so jih počasi trpali v marico. Med njimi sta se znašla major Ladislav Troha in Benjamin Radovan, ki sta se policistom tako močno upirala, da je tožilstvo proti njima ravno zaradi tega vložilo obtožnico zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja policiji. Iz nje izhaja, da se je Troha po tem, ko so ga trije policisti izvlekli iz množice, začel fizično upirati, zaradi česar je na tla padel eden izmed policistov. Možje v modrem so tako morali Troho prijeti za noge in roke in ga fizično odnesti proti policijski marici, a se je še vedno upiral in preden jim ga je uspelo vkleniti, je z nogami večkrat brcnil policista. Možem v modrem se je upiral tudi Radovan, ki je se je rokama držal za ograjo. Ko jim ga je uspelo odtrgati z nje, se je usedel na tla, in medtem ko so ga policisti hoteli vkleniti, je začel z nogama brcati proti policistu. Druga dva sta ga potem poskušala odnesti z nekdanjega Vaskrsićeva doma, a se je Radovan še kar upiral in v glavo brcnil enega izmed policistov. Ti so ga nato le obvladali in ga strpali v policijsko marico, še piše v obtožnici.
Brcal, da bi ga policisti izpustili
Medtem ko se Troha v preiskavi ni zagovarjal, je Radovan povedal, da je začel brcati šele po tem, ko so ga policisti iz hiše odnesli na cesto. Kot pravi, ni brcal zato, da bi koga poškodoval, ampak samo zato, da bi ga policisti izpustili. Sam sicer vse skupaj obžaluje, saj ve, da se ukazom policistov ne smeš upirati. Glede Trohe pa se je spominjal, da je ta proti policistom izvajal nekakšne strokovne prijeme, ki jih je kot nekdanji vojak dobro poznal. Troha, ki je v zadnjih letih med Slovenci znan pod vzdevkom pojoči major, je zoper obtožnico vložil ugovor in v njem vztrajal, da noben protestnik ni hotel policistom preprečiti uradnega dejanja, ampak so se le upirali temu, da jih je »milica fizično odstranjevala z dvorišča hiše v zasebni lasti«. Prepričan je bil tudi, da uvedba kazenskega pregona zoper samo dva protestnika kaže na »nameren obračun« z njim, ki je še posebno družbeno aktiven, saj so morali policisti od vhoda na dvorišče hiše s fizično silo odstraniti vseh 19 protestnikov, ki so poskušali ovirati postopek rubeža. Sodišče je njegov ugovor zaradi dokazov, med katerimi so videoposnetki, zavrnilo. Pri svoji odločitvi se je opiralo tudi na izjave priče, iz katerih je razvidno, da sta bila med protestniki najbolj aktivna prav Troha in Radovan in da sta bila edina, ki sta se še aktivno upirala, ko so ju odstranili iz množice. Oba obtožena bosta tako morala svoj prav na koncu dokazovati na sodišču. Če bosta spoznana za kriva, jima grozi od enega do petih let zapora.
Pregon zoper Vaskrsića ustavljen
Z nekdanjo hišo družine Vaskrsić je povezana še ena zgodba, ki pa je medtem že dobila svoj epilog. Kot so nam namreč potrdili na litijskem okrajnem sodišču, je to 26. marca letos izdalo sklep, s katerim je bil zoper Zorana Vaskrsića ustavljen kazenski postopek, ker je oškodovanec Matjaž Lazar umaknil predlog za pregon. Lazar je namreč, kot so takrat obširno pisali mediji, po končani deložaciji hiše, ki jo je sam kupil na dražbi, zgroženo ugotovil, da je bila njena notranjost povsem v razsulu. V stanovanjski hiši je bila požagana centralna napeljava, radiatorji so bili odstranjeni, prerezane so bile električne instalacije, poškodovane ploščice in okenske police ter med drugim umivalnik in stene. Škode je bilo menda za več deset tisoč evrov. Vaskrsića je tako kazensko ovadil zaradi poškodovanja tuje stvari in januarja lani je na litijskem sodišču že potekala prva obravnava v tem primeru. Ta je odpadla, saj je sta se Lazar in Vaskrsić dogovorila za zunajsodno poravnavo. Kakšen dogovor sta medtem sklenila, nam ni uspelo izvedeti, saj se na naše klice nista odzvala ne Lazar ne Vaskrsićev odvetnik.
Vedel za izvršbo, a se ni odzival
Zoran Vaskrsić se je po deložaciji hiše s pritožbo obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je bil prepričan, da se zaradi tako majhnega dolga ne bi smelo rubiti kar celotne hiše. Primer je pod drobnogled vzelo vrhovno sodišče, ki je v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča v tem primeru glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnosti strank ter druge okoliščine pravilno in zakonito. Odgovora na vprašanje, ali je bilo v konkretnem primeru načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg, ne more dati zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevala denarna terjatev v višini dobrih 124 evrov, so nekaj dni po deložaciji zapisali v sporočilu za javnost. Sodišče namreč lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva ali predlagano sredstvo izvršbe zamenja z drugim, če to zadošča za poplačilo terjatve. Vaskrsić takšnega predloga ves čas postopka ni podal in v postopku ni sodeloval, čeprav je imel za to možnost. Službeni nadzor je še pokazal, da je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen, med drugim s tem, da se za poplačilo terjatve v višini 124,38 evra vodi izvršba na nepremičnini. Dolg je poravnal na isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, a je bilo že prepozno. Sodišče je namreč ustavilo le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.