Matic je mrtev, brata v priporu

LOG PRI BREZOVICI, NOTRANJE GORICE, PODPLEŠIVICA – V Podplešivici stoji majhna graščina, ki je dobila ime po baronih Kuschlanih. Vse naokrog je Barje. Zgrajena je bila po letu 1453. Zdaj, 560 let pozneje, pri Kušljanovem gradu zasedajo Đogićevi. Oba brata, 19-letni Elvir in dve leti starejši Elvis, za katera nam sicer ni uspelo izvedeti, s čim natančno se ta hip ukvarjata, sta osnovno šolo končala na OŠ Log-Dragomer.

Praznovanje rojstnega dne

Minulo soboto, 3. maja, pa je Elvirjev prijatelj z Drenovega Griča praznoval 27. rojstni dan. Ob pol osmih zvečer sta se dobila v loškem lokalu Šipca bar.

Nekaj pozneje je v isti lokal s svojo družbo prišel še 28-letni Matic Brajić, domačin z Loga, po poklicu mizar. Družbi sta sedeli vsakasebi, povsem diagonalno, ločeno nagibali kozarce, na videz so se prav gotovo poznali.

Praznoval je David Kenda, ki se ukvarja z izdelavo nadgradenj za tovorna vozila.

Natakarica tega lokala nam je hipoma zaupala, da je bilo vzdušje okoli Kende naravnost primitivno. Sploh Đogić, je rekla. Tisti večer je bila na uvajanju tudi nova natakarica, ki pa še sanjala ni, da bodo njeni začetki tako brutalni, tako krvavi.

Že kmalu so na plan prišle neke stare zamere, ki so bile to pot podžgane še z dodatnimi maligani. Natakarica je ostro izrekla: »Začela je miza okoli Kende in Đogića. S primitivnim zajebavanjem v glavo …« Menda zaradi bivšega Davidovega dekleta. Valjar starih zamer (in zablod), ena izmed čenč, denimo, pravi, da naj bi jih mali Đogić enkrat že pošteno fasal od Matica, druga pa, da drobni Matic ni nikomur nič žalega hotel, pa kar ni in ni hotel popustiti. »Pojdita že domov!« jima je priporočal Matic. Nenehno izzivanje ter Matičevo neumorno sprejemanje pritlehnih udarcev pa sta dosegli vrh ledene gore, ko je med Elvirjem in Maticem izbruhnil pretep na parkirišču pred lokalom. Ali jih je objestni petelin Elvir tudi takrat dobil, nam sicer ni uspelo izvedeti, ampak troje: prvič, da ga je najemnik lokala Klemen Brancelj poslal domov, drugič, da sta Kenda in Đogić v tistem naravnost mrko in jezno zapustila lokal, Elvir naj bi dejal »vrnil se bom«, in tretjič, da je Brancelj tedaj zaslutil, da se je nekomu tako zmračil um ter da se po vsej verjetnosti približuje nekaj na moč sprevrženega, nekaj kaznivega, krvavi tornado, toča najostrejših sulic. »Kaj praviš, se bosta vrnila?«

Poklical pomoč

»Zato je za vsak slučaj na pomoč poklical prijatelje,« se je spominjala natakarica.

Poklical je zaščitniško armado iz Notranjih Goric, četverico neustrašnih, Marjana Kunca, njegovega brata Vojca, Petra in Mitjo.

Prispeli so kot blisk. Ter se junaško zabarikadirali pred šank. »Štiri pire!« Bili so v nekakšnih bojnih okopih.

»Veš, razen Matica nisem nikogar poznal,« nam je pripovedoval Marjan, čigar čelo, tam nad levo obrvjo, so še včeraj kazile vidne podplutbe. Posledica sobotnega večera!

Marjan je odšel na čik, dvomimo, da je res pričakoval tisto, kar se je že v naslednjih trenutkih zgodilo.

Elvir in Kenda sta se namreč že pred tem odpeljala – po maščevanje! Po oborožitev in okrepitve.

Peterica pobesnelih se je približno ob 23. uri pripeljala nazaj z dvema avtomobiloma, audijem in cliem. Iz njih so sunkovito izstopili brata Đogić ter še dva, katerih vlogo policisti za zdaj še preiskujejo. Kenda se to pot ni vmešaval in je ostal zunaj krvavega ringa.

Matic je zaslišal škripanje gum ter takoj zaslutil, da so prišli ponj. Zato se je poizkušal nekako potuhniti ob Vojcu, Mitlu in Peru in ob njih najti varno zavetje, tam ob šanku.

Marjan je bil še vedno na čiku, ko je skozi vhodna vrata priletel Elvir Đogić. »Zgin' v'n, da se zmen'mo!« je zarenčal Maticu. Ta pa ni hotel.

»Slišali smo, da bo nož v igri, bila pa je težava, ker nismo natančno vedeli, kdo ga ima?!« se je spominjal Marjan. »Pa saj še za bejzbol palice nismo vedeli, če bi, bi se vsaj branili, tako pa …«

Štirje vbodi

Zaščitniško armado iz Notranjih Goric so Đogićevi našli nepripravljeno. Takrat se je Elvir po naših podatkih zapodil naravnost proti Maticu in z ostrim nožem nesrečniku, ki se je poskušal braniti, prizadejal štiri vbodne ter tudi smrtne rane. Mitl, Pero in Vojc so mu poskušali pomagati, a je za Elvirjem tedaj, smo izvedeli, nastopil še brat Elvis, ta je v rokah vihtel kij. In od zadaj naj bi lopnil po Vojčevi lobanji. Ta je klecnil. Marjan je to videl in šel reševat brata. A je tudi on prejel silovit udarec, ki mu je med drugim zdrobil – uro na roki. Mitlu so, denimo, zlomili nos.

Preostala dva Đogićeva pajdaša pa sta medtem ustrahovala ter povzročala kaos.

Elvirju in Elvisu se je za las vendarle uspelo izmuzniti iz lokala, z njima, kot je sporočila policija, pa je uspelo oditi tudi preostalima dvema.

Iz lokala se je priplazil tudi Matic, a so bile rane žal prehude.

Natakarica na uvajanju je bila povsem iz sebe. Klemen Brancelj je takoj poklical policijo ter reševalce, ti pa so Matica prepeljali v bolnišnico, kjer se je v določenem trenutku sicer že zdelo, da se bo le iztrgal iz najhujšega, a je naslednji dan, v nedeljo, zaradi vbodnih ran umrl.

Policisti so Đogića ujeli že uro pozneje, med vožnjo, kot smo izvedeli. Mlajšega Elvirja bodo po naših podatkih kazensko ovadili za kaznivo dejanje umora po 116/4 členu (brezbrižnega maščevanja in drugih nizkotnih nagibov), starejšega Elvisa pa prav tako za kaznivo dejanje po 116/4 členu, a njega za pomoč pri naklepnem kaznivem dejanju. Obema preti najmanj 15 let aresta.

Policisti pa tega tragičnega dogodka še zdaleč ne izpuščajo iz rok. Še naprej preiskujejo druge okoliščine, še druge akterje, še naprej opravljajo pogovore s pričami.

Brata Đogić sta do nadaljnjega v priporu.