PONIKVA – Smrtna prometna nesreča, ki se je zgodila zadnji konec tedna in v kateri je življenje izgubil 27-letni domačin Matej Smodej, je – ne glede na konkretne okoliščine – zgolj naslednja v črnem nizu, ki so mu Ponikovljani priče v zadnjem desetletju in pol. 14 kilometrov dolga državna prometnica, ki povezuje Dole, Ponikve, Dolgo Goro in Loče, je med našimi najnevarnejšimi. Na vse manj vzdržen položaj so decembra lani opozorili v civilni iniciativi, ki jo vodi Jože Korže; zahtevali so takojšnje ukrepanje, a zdaj se je že zgodila nova tragedija.
»Ravno na takšne situacije vseskozi opozarjamo. Ne poznam okoliščin zadnje nesreče, ko naj bi voznik menda bežal pred policisti, toda nesreče, tudi tragične, so se na tem vozišču dogajale že veliko prej in še se bodo, preden bo cesta obnovljena,« razmišlja Korže. Civilni pobudniki so že pred časom zbrali obsežno gradivo in ga dostavili šentjurski in konjiški občini ter tudi direkciji za ceste, ki je pristojna za sporni odsek. »Kategorizacija državne ceste tretjega reda ni več ustrezna. Ima preozek profil, bankine so uničene v celoti, cesta pa v 50 odstotkih. Celotna trasa dopušča največ 60 km/h, sicer tvegaš, da boš koga povozil ali zgrmel z nje.«
Zdaj dotrajano in nevarno cestno povezavo so s samoprispevkom po etapah zgradili v obdobju 1974–1983. Nikoli je niso renovirali, opravljali so zgolj vzdrževalna dela. Zdaj, ko jo že leta in leta uničujejo tovornjaki, kmetijska mehanizacija in vse gostejši lokalni promet, niti tega ne počno več, saj je sporna trasa uvrščena v državni proračun, vendar jo že vse od leta 2008 požira rebalans. Na šentjurski občini so nam dejali, da so posredovali pri direkciji za ceste, kjer pa so jim zagotovili, da bo projektna naloga izdelana še letos. Neuradno naj bi obnova stala blizu 21 milijonov evrov, to pa je znesek, ki ga imajo letno na voljo za obnovo vseh vozišč te kategorije v državi. |
Kmalu po odcepu z glavne ceste za Ponikvo, v naselju Primož, vrh klanca preži policijska patrulja. Nasproti vozeči domačini so kolegialni in z lučmi opozarjajo na modro nevarnost. Že naslednji hrib je bil usoden za mladeniča. Cesta se na vrhu prelomi in rahlo zavije v levo. Smodeja je odneslo naravnost v kapelico, ki je zdaj videti, kot bi jo zadel topovski projektil. »Saj ni bilo prvič. Pred časom je nekdo prav tako treščil v kapelico, k sreči posledice niso bile tako hude. Toda le kakšnih 20 metrov naprej je pred petimi leti umrl pešec Anton Kukovič. Bil je moj sošolec. Šel je v službo, hodil je po robu, toda voznik ga je kljub vsemu zbil,« pojasni Korže. Pred nekaj leti je nedaleč naprej voznica do smrti povozila kolesarja, pri Ostrožnem pa je voznika osebnega avtomobila odneslo s ceste. Bil je takoj mrtev.
»Na cesti proti Ponikvi poka veliko bolj kot drugod. Preveč je nesreč, mrtvih in telesnih poškodb. Vsakokratno srečanje vozil pomeni tudi izogibanje, to pa je na neutrjenih bankinah zelo nevarno, tudi v dvojnem ovinku tik pred Ponikvo so vozila letela na vrt bližnje hiše. Zdaj je tam varovalna ograja.« Korže napoveduje, da pobudniki ne bodo odnehali. »Bojimo se, koliko bo še mrtvih. Direkciji želimo pomagati pri odkupih zemljišč in odstopu parcel, toda pričakujemo, da bodo še letos začeli delati, sicer bomo primorani v nepriljubljene metode.« Kaj konkretno je imel v mislih, ni povedal, je pa dodal, da je zaradi varnosti smiselno zgraditi tudi pločnik in kolesarsko stezo. »Prejšnji minister Černač nam je obljubil, da bo projekt porinil naprej, a je vse obstalo.«
