PRESLADOL – Slikovita vasica Presladol pri Krškem je v teh dneh ovita v črnino. Tamkajšnji prebivalci še danes ne morejo verjeti, da so v prvih urah novega leta izgubili enega izmed dobrih prijateljev in prijaznega domačina, 24-letnega Mateja Dularja. Ta se je, kot so nam povedali sosedje, v torek nekaj pred četrto uro zjutraj sam vračal domov z novoletne zabave in v Gornjem Lenartu z WV passatom trčil v varnostno ograjo in zapeljal v potok. Kot so pojasnili na policiji, je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in v dvojnem ovinku zapeljal naravnost v ograjo. S passatom je tako ukleščen v vozilu obstal v potoku in kljub hitremu prihodu reševalcem umrl na kraju nesreče.
Nekdanji poklicni voznik tovornjaka Jože Brežan, ki živi v hiši v neposredni bližini nesreče, pravi, da so 1. januarja prišli domov okoli pol treh zjutraj in se odpravili spat. Da se je več kot uro pozneje za hišo zgodila tragična nesreča, so izvedeli šele zjutraj, saj trka v ograjo niso slišali. »Sosed je slišal, ko je priletel v breg, da je tako zabobnelo, da se je hiša stresla, kot da bi bil potres,« je povedal. Sicer ne verjame, da bi Matej, ki je po Evropi več kot dve leti vozil tovornjak, zavestno v takšnih razmerah vozil prehitro.
Števec na njegovem passatu naj bi se ustavil pri 170 km/h
»Ali je zaspal za volanom in mu je noga šla po gasu. Jaz vem, saj sem bil tudi poklicni šofer, da če ne vidiš dveh črt pred sabo, da zmanjšaš, ne pa da greš naprej z veliko hitrostjo,« pravi in dodaja, da na cesti ni vidnih nobenih sledov zaviranja. »Govorijo, da je bila velika hitrost. Da je števec bil ustavljen na 170. Ali je to od hitrosti ali od rukerja, ne veš,« še pravi Brežan in dodaja, da je velika sreča v nesreči ta, da je bil Matej sam v avtomobilu. »Fajn pob je bil,« se Mateja medtem spominja njegova bližnja soseda in dodaja, da je bil velik veseljak, saj je zelo rad igral harmoniko, bil je tudi velik ljubitelj motorjev. Prav tako niso nikoli slišali, da bi se ga kdaj nalockal. »Vedno, ko se je mimo pripeljal, nam je pomahal,« je še dodala. Ker njegovih staršev ni bilo doma, smo se ustavili pri Dularjevih družinskih prijateljih. Ana Kočevar, ki je bila pred 24 leti Mateju krstna botra, ima nanj le lepe spomine. »Bil je fejst fant, lep kot punčka. V redu je bil, nimam kaj reči,« pravi. Tako še dan po nesreči ne more verjeti, da se Matej nikoli več ne bo oglasil pri njej. V otroštvu je namreč velikokrat pazila nanj in na njegovega brata, prav tako so mu pomagali kupiti prvo harmoniko, na katero je zelo rad igral.
»To nas tako srce boli, da si ne moreš misliti«
Kot pravi, je več kot dve leti vozil tovornjak, tako da ga velikokrat kar dolgo ni bilo doma. »Ko je bil po furah, je k nam prišel koruzo mulit in pomagat. Nimam kaj reči,« pravi in dodaja, da je njegova družina zaradi tragedije zelo pretresena. »Sploh ne moreš dojeti. To je najhujše, da to doživiš, da izgubiš svojega otroka. Kot mi je rekel njegov oče Jože, je daleč vozil in se mu nikoli nič ni zgodilo, potem pa se le nekaj kilometrov pred domačo hišo ponesreči.« Kot še razlaga Kočevarjeva, ji je Jože dejal še, da ga je imel zelo rad in da bi bil raje mrtev on »kot pob«. »Rekel je, da bo šel z avtom nekam gor in se kar zabil. Kaj boš, nimaš kaj, sem rekla,« je očetovo bolečino ob izgubi sina opisala Ana in dodala: »To nas tako srce boli, da si ne moreš misliti.« Matej se je sicer pred nekaj meseci izselil iz hiše in je živel v Krškem. Domov se je tako vračal za vikende, na prvi dan letošnjega leta pa se je očitno hotel zapeljati še domov in srečno novo leto zaželeti tudi staršem. Na žalost mu je pri tem na najhujši in najbolj kruti način načrte prekrižala usoda.