Matej (19) izginil v Savi, a vedeževalka pravi, da se bo vrnil

TRBOVLJE – »Daj bog, da bi reka vrnila mojega Mateja,« je z objokanimi očmi na dvorišču zatarnala Nataša Koritnik, mati pogrešanega 19-letnega Mateja Košiča, ki je v noči na sredo skupaj s prijateljem bežal pred policisti in se vrgel v Savo. Prijatelj je na drugi strani deroče vode prilezel v grmovje, Matej pa je izginil brez sledu.

Odšel v noč

V Trbovljah na Bajerju, tako domačini pravijo predelu s knapovskimi bloki s skromnimi stanovanji, stanujejo Koritnikovi.

Na dvorišče je počasi pristopicala tudi Matejeva babica Mari Korinšek, ki prav tako ni mogla zadrževati solz. Trbovlje in vsa Slovenija govorita o njenem izginulem vnuku, ki je menda nekaj let živel pri njej na Terezijah.

»Ob pol enajstih zvečer je rekel malemu bratu Mihu: 'Daj, napolni telefon, takoj pridem nazaj, bova igrala igrice,' in odšel v noč,« pove Nataša. 
Mateja kar ni in ni bilo na spregled. Miha je že zdavnaj zaspal, vhodna vrata niso in niso hotela zaškripati, kot so že tolikokrat, ko je Matej mladostniško pohajkoval naokoli in se sredi noči vendarle vrnil v svoj skromen, a topel dom na Bajerju.

Zgodaj zjutraj je zalajal hišni kuža Boni: »Zdelo se mi je čudno, nikoli tako zgodaj ne laja, šla sem pogledat, odprla vrata, a Mateja ni bilo.« Proti jutru so potrkali policisti in domačim povedali, da Mateja pogrešajo.

Počakaj, bova skadila, vse bo v redu

Kot smo izvedeli, je policijska patrulja okoli enih zjutraj v bližini železniške postaje Trbovlje ustavila tri mladce: Mateja Košiča in njegova prijatelja, domnevno Bena B. ter Slobodana B. M., ki ga prijatelji kličejo Bobi. Policisti so sumili, da mladeniči sredi noči kradejo bakrene kable ali kaj drugega, kot se je v Trbovljah že dogajalo. 
Medtem ko naj bi Slobodan obstal in počakal policiste, sta se Matej in Beno menda spustila v beg po železniški progi proti Hrastniku. Po pripovedovanju domačinov in uradnem poročilu naj bi kakšnih 200 metrov od postaje, ko se neha ograja, skočila prek nasipa in se zapodila proti reki.

Nataša nam je zaupala: »Bobi je menda Mateja klical nazaj: 'Počakaj, pridi, bova enega skadila, vse bo še dobro, ne boj se.'« je odmevalo skozi noč. A Matej ni počakal, skupaj s prijateljem Benom sta skočila v deročo Savo in začela plavati. Noč je bila hladna, deževalo je in hudourniška reka je narasla. Ko človek pogleda z mostu pri trboveljski cementarni, se mu naslika idilični prizor; reka kavne barve se počasi preliva skozi strugo. Gladina vseskozi rahlo valovi, sicer pa je mirna. A videz vara, ko se reki približamo na nekaj deset metrov, vidimo, da je tok izjemno močan, in kot vedo povedati domačini, je dno posejano s špičastimi skalami, ki plavalca zlahka porežejo in polomijo.

Beno je imel srečo in je priplaval na desni breg, kjer so ga pričakali policisti, Mateja ni bilo od nikoder, le šum reke je rezal v tišino in zadušil fantovo ime.

Iskalo ga je 15 gasilcev

Ob 1.45 je zatulilo pri trboveljskih gasilcih, da so sredi noči zbrali skupino poklicnih in prostovoljcev, skupaj 15 mož, in se skupaj s policijo napotili na reko. Policisti na začetku še niso vedeli, kam je izginil Matej, zato so po Natašinih besedah spraševali Bena, kje je. Ta jim je menda odgovoril: »Oh, kaj bi dal, da bi vedel.«

Po besedah direktorja Gasilskega zavoda Trbovlje Matjaža Lapija so Mateja gasilske ekipe iskali vse do četrte ure zjutraj, ko so akcijo zaradi nemogočih razmer prekinili. Iskanje so nadaljevali včeraj ob pol devetih zjutraj, pri čemer so se jim pridružili dva potapljača in nekaj kajakašev. A ves trud je bil zaman, o Mateju ne duha ne sluha.

Lapi nam je povedal, da je, glede na izkušnje, iskanje pogrešanega ključno v prvih 12 urah, potem reka običajno zabriše sledi.

Bili so primeri, da so trupla pogrešanih našli na desetine kilometrov nizvodno, celo na Hrvaškem pri Zagrebu. 
Ponoči so reko osvetljevali reflektorji, še je namreč obstajalo upanje, da se je nesrečni Matej prijel za vejo, a nič takega niso opazili.

Tudi vedeževalka rekla, da se vrne

Policisti so menda sumili, da so mladeniči poskušali odnesti kable in jih prodati, zato so jih sredi noči ustavili. A za pet metrov kabla se sredi noči zagotovo ne splača vreči v reko, bodo rekli pametni. Da, morda je to res, vendar izginotje Mateja Koritnika v noči na sredo govori o neskončni stiski mladih. Povejmo, da je v občini Trbovlje kar 21 odstotkov brezposelnih in kar 41 odstotkov vseh mladih nima dela. Železniški kabli in staro železo, kar potem zbiratelji prodajo po kilogramih, govorijo o nesprejemljivi socialni situaciji v državi. Matej tako ni bežal in skočil v Savo pred policisti, pred zaslišanjem ali pred tem, kaj bodo rekli sosedi, ampak pred še enim ponižanjem v tej deželi.

Mati Nataša in babica Mari sta ob koncu rekli: »Morda pa pride danes... morda pa pride. Še vedno je prišel... Tudi vedeževalka je rekla, da je ranjen in da se bo vrnil.«