ŠENČUR – Oktobra 2010 je na Dunaju pristalo letalo, s katerim je v Evropo pripotovala Homkai Nontasing iz Bangkoka. Tajka je prek sorodnice dobila delo v masažnem salonu Beli lotos v Šenčurju. »Med decembrom 2010 in septembrom 2011 sem delala v salonu in zato dobivala okoli 700 evrov in imela urejeno zdravstveno zavarovanje in druge obveznosti, dodatno zavarovanje pa sem si plačevala sama. Dobila sem tudi regres, a sem lahko obdržala le 130 evrov, preostalo sem morala izročiti svoji sorodnici Supanun Dolenc,« je povedala Homkai.

Otipavanje

V salonu je delala od 10. ure dopoldne do 22. ure zvečer od ponedeljka do sobote, v prazničnem novoletnem času pa še ob nedeljah. V povprečju je opravila po šest masaž na dan. Del denarja, ki ga je zaslužila, je nakazovala možu in šestletnemu sinku v Bangkok, del je porabila za preživetje pri nas. Sobe sicer ni plačevala, morala pa je z okoli 350 evri na mesec skrbeti za svoja oblačila, higieno in prehrano.

Dva meseca po odprtju salona se je po njenih besedah začela grda zgodba, ki je končala v policijskem zapisniku. »Januarja 2011 si je direktor Andrej Dolenc pri meni naročil aromatično masažo z olji. Ko sem končala, sem že hotela odpreti vrata in oditi, takrat pa me je zgrabil z obema rokama od zadaj, vmes se je dotikal mojih prsi. Potegnil me je nazaj v sobo in me držal v objemu. Začel mi je masirati prsi. V angleščini sem ga večkrat prosila, naj preneha. Iztrgala sem se mu iz objema in ušla iz sobe.« O dogodku ni povedala nikomur, saj se je bala za delo. Dva tedna pozneje se je Dolenc spet naročil na masažo. »Med masažo sem opazila, da je dobil erekcijo, in vprašal me je, ali izvajam tudi erotično masažo, a sem mu odvrnila, da ne. Po masaži me je zgrabil za desno roko in mi jo zvil na hrbtu, nato še levo. Z eno roko ju je držal, z drugo je bil na mojih prsih. Prosila sem ga, naj preneha, a brez uspeha. Ko mi je hotel dvigniti majico, sem ga brcnila v nogo in ušla.« Tudi tokrat o dogajanju ni nikomur povedala nič.

Dva tedna po tem dogodku si je po njenih besedah Dolenc zaželel uro in pol dolgo masažo: »Dal mi je roko na svoje spolovilo in jo držal z drugo. Udariti si ga nisem upala, saj je moj šef. Izvila sem se mu in hotela oditi iz sobe, a je vstal in zaklenil vrata. Opravičil se je in prosil, naj ga samo zmasiram. Po masaži sem si šla umit roke, pa je prišel za mano in me prijel ter obrnil nad masažno mizo. Dvignil mi je majico in nedrček do vratu. Začel me je poljubljati, z drugo roko mi je poskušal odpeti hlače. Z roko je šel zadaj in se ustavil na mojem spolovilu. Ves čas sem se mu hotela izviti iz objema, pa ni šlo, bil je premočan. Zagrozila sem, da bom začela vpiti, takrat je odnehal.«

Potekel ji je vizum

Šestindvajsetletna Homkai se je po svojih besedah zaupala prijateljici, maserki Lin iz Ljubljane, ta pa ji je svetovala, naj vse pove lastnikovi ženi. Supanun je sprejela Homkaijino prošnjo, naj možu reče, da jo pusti na miru. Nekaj dni zatem so, je povedala Homkai, sedli skupaj, Andrej Dolenc se ji je opravičil, žena pa mu je prepovedala hoditi na masaže k Homkai.

Septembra lani je Tajki potekel vizum za prebivanje pri nas in lastniku je za to, da bi ji ga podaljšal, oddala potni list. Vmes so se nadlegovanja, ki jih od februarja, ko je zaropotala njegova žena Supanun, ni bilo, spet začela ponavljati, je zatrdila Homkai. Oktobra naj bi ji zvijal roke za hrbtom in jo otipaval: »Zaslutila sem, da mi ne bo podaljšal vizuma in da bom morala domov. Novembra je hotel masažo v nedeljo, rekla sem mu, da ne bo šlo, on pa mi je govoril, da ne bo zahteval seksa z mano.«

Nontasingova je na začetku decembra lani nazadnje odšla na policijo in podala prijavo. Od takrat ne dela več v masažnem salonu, odselila se je k staršem prijateljice Nadje, nekdanje receptorke, ki je tudi pustila delo v salonu: »Nimam sredstev za preživljanje, trenutno mi pomagajo prijatelji in Nadjini starši, pomagata mi tudi društvo Beli obroč in organizacija Ključ.«

Homkai se je znašla v nenavadnem položaju, saj mora zapustiti državo zaradi vizuma, ki ji ga bivši delodajalec ni uredil. Tega je naznanila policiji, ki ji je zaradi interesa preiskave podaljšala dovoljenje za bivanje, vendar je to omejeno in ga ne morejo podaljševati v nedogled. Hkrati pa Tajka pri nas ne sme iskati zaposlitve. S čim naj se torej preživlja? Si kdo lahko zamisli, kako ji je pri srcu, ker svojemu otroku ne more poslati sredstev za preživljanje, ki so ji bila obljubljena na drugi strani planeta, ko je pograbila priložnost v boju za preživetje sebe in družine?