Martina mrtvega potegnili iz Drave

DRAVOGRAD – Čeprav so se za 34-letnim Martinom Rogino z Vrat pri Dravogradu izgubile vse sledi že minuli petek, se je iskalna akcija za njim začela šele v nedeljo popoldne. »Še v petek dopoldne je bil na šihtu, nekaj po sedmi pa mi je rekel, da se bo s čolnom po Dravi odpeljal do prijatelja. Rekel je, da bo čez kakšno uro doma. A ko o Martinu tudi ob pol desetih zvečer ni bilo ne duha ne sluha, sem ga poklical na mobilni telefon. Uporabljal je dve mobilni številki, a nobena ni bila dosegljiva,« se je petkovega večera včeraj spominjal Martinov oče Peter Rogina. Pri tem je možakar komaj zadrževal solze in odkimaval z glavo, ko so potapljači iz vode vlekli truplo njegovega sina.

Kaj se je zgodilo, še ni jasno. Smrt domačina, ki je bil v majhni vasi nedaleč od avstrijske meje priljubljen, je več kot skrivnostna. Oče Peter Rogina nam je dejal, da Martin nikoli ni sedel na svoj čoln brez rešilnega jopiča: »In tako je bilo tudi minuli petek. Nadel si ga je že, ko je šel iz hiše.« Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da so potapljači iz Velenja, Maribora in Celja, ki so jih včeraj zjutraj poklicali na pomoč pri iskalni akciji, našli truplo pogrešanega možakarja, a za rešilnim jopičem so se izgubile vse sledi. In prav reševalni jopič je bil tisti, na katerega je bil Martin še posebno pozoren in ga je pribavil, še preden se je odločil za nakup gumijastega čolna z majhnim Tomosovim motorjem. Kako tudi ne, ko pa smo izvedeli, da Martin ni znal plavati.

Izdala ga je kapa

Četudi Martina ni dobil na telefon, si oče glede na sinovo odraslost ni razbijal glave. Legel je, zaskrbljen pa postal šele naslednji dan. O sinovem izginotju je obvestil policiste, ki so se v nedeljo popoldne vendarle odločili za iskalno akcijo. Poleg njih so sodelovali še člani prostovoljnih gasilcev iz Vuhreda, ki so s čolnom pregledali nabrežje reke od Trbonj do Dravograda in nato še proti Vuzenici. Vsega nekaj metrov pred hidroelektrarno Vuzenica so našli čoln, ki bi lahko bil vsaj po opisu enak Martinovemu. Zatem so v neposredni bližini našli še nekaj predmetov, za katere so menili, da bi lahko bili Martinovi.

Toda o 34-letniku v bližini čolna ni bilo ne duha ne sluha. Zato so poklicali svojce, da bi prepoznali, ali je najdeni čoln zares pripadal Martinu. Oče Peter ga je nemudoma prepoznal in tudi večino osebnih predmetov, a med najdenimi stvarmi je bila tudi kapa s ščitkom, ki se mu je zdela nadvse znana, a je vedel, da je ni nosil njegov sin. Po nekajminutnem premisleku je policistom povedal, da kapa najverjetneje pripada Petru, enemu izmed Martinovih prijateljev iz sosednje vasi. Ta je med razgovorom s preiskovalci priznal, da je bil tragične noči z Martinom v čolnu. A v isti sapi dejal, da je bil zraven še drug prijatelj, Janko.

Dve zgodbi

Preiskovalci so nadvse sumničavi. Zatem ko so potapljači iz vode potegnili Martinovo truplo, so znova opravili razgovor s Petrom in Jankom, kaj se je na čolnu dogajalo tragične noči. Izvedeli smo, da naj bi govorila vsak drugo zgodbo. Eden naj bi trdil, da je Martin padel s čolna, a da sta verjela, da bo sam priplaval do obrežja in ga zato nista iskala. Drug pa je omenjal, da naj bi se oranžen gumijast čoln prevrnil in naj bi vsi trije padli v vodo. Janko in Peter naj bi se rešila, medtem ko naj bi se Martin izgubil. Toda vsaka izmed zgodb ima vsaj nekaj lukenj. Zakaj prijatelja nista obvestila ne staršev ne policije, če je Martin padel v vodo?

Pri drugi zgodbi, ki je manj verjetna, se pojavlja vprašanje, kako sta prijatelja znova obrnila čoln na pravo stran in ga odpeljala dobrih pet kilometrov po strugi reke Drave navzdol, skoraj do hidroelektrarne. Včeraj dopoldne, ko so nedaleč od Sv. Boštjana našli Martinovo truplo, si ga je ogledala tudi zdravnica, ki je lahko le potrdila smrt zaradi utopitve. Izvedeli smo, da ne preiskovalci ne zdravnica na truplu niso našli znakov nasilja, a bo to mogoče dokončno izključiti šele po opravljeni sodni obdukciji. Do takrat bodo oče Peter in Martinovi sestri Vlasta in Valerija živeli v negotovoti, kaj se je v petek zvečer zgodilo na gumenjaku sredi reke.

Potonil kot kamen

Martin Rogina je med domačini veljal za krepkega možakarja. V mladih letih naj bi večkrat poskrbel za kakšno nevšečnost, a se je predvsem v zadnjih letih povsem umiril. Tu in tam se je znal poveseliti, a odkar je delal kot krovec pri enem izmed koroških zasebnikov, je bilo tudi popivanja veliko manj. »Čoln je bil njegov, a smo ga vsi uporabljali. Da je bil še stabilnejši in si lahko na njem tudi sedel, sem namestil lesene klopi,« nam je še zaupal Peter Rogina. Če bi se čoln prevrnil, bi lesene klopi popadale v vodo, zato je zgodba o brodolomu prej izmišljena kot resnična. Tudi sicer so gasilci našli čoln skrbno privezan ob pomol na predelu pred Vuzenico, ki je izjemno težko dostopen in poznan samo posameznikom.

Policisti o vzroku 34-letnikove smrti molčijo. Sicer so obljubili, da bodo javnost o izsledkih preiskave obveščali, a so se vsaj doslej zavili v molk. Morda pa vendarle ni bila nesreča in so se prijatelji sprli in je Martin pristal v vodi. Glede na to, da ni znal plavati in najbrž tudi ni imel rešilnega jopiča, je v mrzli Dravi potonil kot kamen.