LJUBLJANA – Bila je policijska notica o tem, da so 21. junija na gorenjski avtocesti pri 45-letnem Ljubljančanu in 53-letnem Kočevcu odkrili približno 20 kilogramov kokaina, katerega drobnoprodajna cena bi bila okrog milijona evrov.
Nekaj dni pozneje pa skrivnostno elektronsko sporočilo neznanega pošiljatelja: »Policisti so na gorenjski AC pri Lescah zasegli 20 kg kokaina, aretirali 45-letnega Martina Udoviča, lastnika Gradianta, to je teniškega centra v Tomačevem. Drugi, ki so ga aretirali, je znan pod vzdevkom Barba, doma je iz Kočevja. Očitno sta bila kurirja. Policija ju je dobila, ker so jo poklicali darsovci, saj na avtu nista imela vinjete in sta se začela prepirati z nadzorniki. Mediji o tem niso poročali, čeprav je šlo za čisti kokain, ki je lahko na trgu vreden tudi 150 evrov za gram. Dvajset kilogramov zadostuje za enoletno porabo v Sloveniji! Interpol je za aretacijo izvedel takoj, naši organi pa so jo poskušali prikriti. Zakaj? Kdo vse je vpleten v to? Zakaj mediji niso smeli raziskovati te zgodbe? Kdo je to preprečil?«
Nesojeni strelec slep v priporu
Nihče ni preprečil, le pot do informacij je bila nekoliko daljša in trnova, saj so imeli preiskovalci od aretacije naprej opraviti s skesancem, ki jim je odprl nova obzorja in sredi septembra je sledila nova koščica, ki so jo policisti ponudili javnosti: k preiskovalni sodnici kranjskega okrožnega sodišča so pripeljali štiri preprodajalce, ki so jim preiskali domovanja. Zadeva je povezana z najdbo 20 kilogramov kokaina junija letos, ko so cariniki na gorenjski avtocesti v avtomobilu našli za milijon evrov droge. Takrat so pridržali dva, zdaj pa še štiri.
Poleg že prijetih Udoviča in njegovega junijskega sopotnika v fiatu multipli, v katero so vgradili skrivni predal za skrivanje tovora, Kočevarja Tonija Radunića Progarja, so lisice zažvenketale še na rokah 55-letnega Ljubljančana Duleta Mikića, njegovega 31-letnega sokrajana Žarka Tešanovića, 30-letnega Dejana Pejovskega iz Medvod in 38-letnega Miroslava Banjanca iz Ljubljane.
Kot je razkril skesanec, so prijeti pod poveljevanjem še enega od domnevnih članov združbe, Milanka Sredića, delovali kot dobro namazan stroj za tihotapljenje južnoameriškega kokaina v Slovenijo, od tod pa na trg v italijansko prestolnico.
Udovič in Radunić Progar sta očitno res bila le kurirja, pri enem lanskih prevozov je tako Radunić Progar v Rim odpeljal 20 kilogramov kokaina, kjer pa je članom uspelo prodati le pet kilogramov droge za 45 tisočakov po kilogramu, preostalo pa zakopali na plaži v Ostii blizu Rima. Kmalu so se vrnili, pakete izkopali in našli kupca, ki jim je za preostali kokain odštel 645.000 evrov.
Kajpak so morali na veliko potovati, saj je bilo po mamilo treba čez lužo, in sicer v brazilski Fortalezo, kjer so nabavili drogo, jo z ladjami spravljali do francoskega Le Havra, od tam pa z multiplo do Ljubljane.
Maja letos je tako Udovič odpeljal Radunić Progarja do Le Havra, ta je odletel v Fortalezo in tovor, 11 kilogramov kokaina, prevzel od nekega Srba ali Črnogorca, ga naložil na ladjo, nanj počakal v Franciji, kjer sta ga z Udovičem naložila v multiplo ter se odpeljala v Ljubljano. Zgodba se je ponovila in nato končala, ko sta 21. junija padla v Lescah.
Ker se v celotni zgodbi pojavljajo še nekateri drugi ljudje, je morda pričakovati še kakšno aretacijo, med doslej prijetimi pa se je v arhivih črne kronike že pojavljal Žarko Tešanovič, ki so ga sprva bremenili, da je decembra 2006 pred ljubljanskim lokalom Aladin streljal v tri ljudi in jih ranil, vendar pa jim ni uspelo zbrati podatkov proti njemu. Pozneje se je bojda sam ustrelil v glavo, zaradi česar je zdaj slep. A slepota ga po prepričanju organov pregona ni ovirala pri sodelovanju z združbo, zato je zdaj slep v čisto pravem priporu.
Celovec jih čaka – zaman
V tej zgodbi je tako za zapahi končalo še nekaj domnevnih trgovcev z drogo, predvsem zaradi katerih ali pa prav zaradi katerih naši zapori že tako pokajo po šivih. Ne mine namreč niti teden, da ne bi nepridipravi poskrbeli za to, da naši policijski borci proti drogam ne bi preveč zakrneli.
Medijsko odmevne racije se kar vrstijo, o zadnji večji smo poročali 3. oktobra, ko so se na ljubljanski PU pohvalili z zaključno akcijo, v kateri je sodelovalo 22 kriminalistov SKP PU Ljubljana, 15 policistov PU Ljubljana, pripadniki specialne enote GPU in več policistov s psi za iskanje prepovedanih drog.
Pod njihovim drobnogledom je bila skupina mladcev že od decembra, saj so preprodajali heroin, kokain in marihuano, drogo pa so v glavnem nabavljali v Bolgariji. Njihove stranke so bili predvsem Avstrijci, ki so po mamila prihajali v Slovenijo, za prodajo pa je bilo namenjenih najmanj dva kilograma heroina, 250 gramov kokaina in najmanj 500 gramov marihuane. Policiji je uspelo zaseči 600 gramov heroina, 12 gramov kokaina in 400 gramov marihuane.
Če in ko jim bodo sodili, bo tudi tej kot že prej opisani združbi pretilo do 15 let zapora, v svetu osumljencev pa so se znašli 23-letni Darjan Prošić iz Mengša, 27-letni Zedin Jelačević iz Ljubljane, 23-letni Rok Pleše iz Domžal, 24-letni Lan Perne iz Ljubljane in še en Ljubljančan, 23-letni Admir Jelačević.
Kako popularni in iskani so bili med avstrijskimi zadeteži, priča stok rednega odjemalca, Avstrijca Rudolfa Simtschischa, ki je junija letos poklical enega od Jelačevićev, mu sporočil, da ga nestrpno pričakuje, in pripomnil: »Cel, cel Klagenfurt te čaka, cel!«
| Sodeloval celo s sodiščem Nekoč je bil Udovičev športnorekreacijski center Gradiant v ljubljanskem Tomačevem priljubljeno shajališče športnih rekreativcev v Ljubljani. Na voljo so bila nogometna, teniška, odbojkarska in badmintonska igrišča, v tamkajšnji restavraciji so prirejali zabave, imeli so celo ogromen prostor, ki so ga poimenovali piknik gaj. Kot izvemo s Supervizorja, je dobro sodeloval z institucijami v državni lasti, denimo tudi z okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki mu je nakazalo 3314,50 evra. Prav na tem sodišču so na letošnjo pomlad začeli stečajni postopek proti podjetju Gradiant. Da je eno od najpriljubljenejših slovenskih športnih središč popolnoma propadlo, se lahko tam prepričate. Vse je v razsulu in razbito, nič več ne spominja na to, da je ta center še nedavno vsak dan obiskovalo na stotine ljudi. |
