DRAMLJE – V Dolah, med Šentjurjem in Dramljami, v neposredni bližini uvoza na štajersko avtocesto in bencinskega servisa, ob katerem je tudi bar Špelca, se je v petek zvečer zgodila huda prometna nesreča. V njej je izgubil življenje 49-letni kolesar Martin Leber, v katerega je trčila 36-letna voznica BMW. Nekateri so slišali le glasen pok, drugi pa tudi videli, da je nesrečnega Martina ob trku odbilo kakšnih 15 metrov naprej, kjer je obležal sredi ceste. Voznica, za katero se je izkazalo, da je bila skoraj njegova soseda, je nemudoma stekla k njemu in ga začela oživljati, a je bilo prepozno. Za 49-letnika so bile poškodbe prehude in zato usodne. Kot so zapisali celjski policisti, je voznica vozila od Dramelj proti Šentjurju in trčila v kolesarja, ki je zapeljal z bencinskega servisa in nameraval zaviti v levo, proti domu, kjer ga je čakal tudi prijatelj. Rekel naj bi mu, kot tudi mami, da bo takoj nazaj, da bo skočil samo po tobak. A se ni vrnil, oba sta ga čakala zaman. Pri Lavrek, kot se reče po domače pri Lebrovih, pa sta zavladali velika žalost in praznina.
Letos pokopali tudi očeta
Najhuje je bilo Martinovemu mlajšemu bratu Gregu, sicer zagrizenemu motoristu, ki je na cesti skoraj več kot doma. In tudi tisti usodni petek je, potem ko sta še popoldne oba z Martinom kosila, vsak okoli svoje hiše, sedel na motor. In se z njim vračal domov v času, ko so policisti še opravljali ogled kraja nesreče. »Zaradi nesreče sem moral še obvoziti bencinski servis in kakopak sem pogledoval tudi proti kraju dogajanja. Tam je stal tudi eden mojih prijateljev in me malo čudno gledal. In mi rekel, da se je najprej ustrašil, da se je kaj zgodilo meni, ker da so ljudje že govorili, da je mrtev nekdo, ki se piše Leber,« nam je po dogodku pripovedoval Grega. Nato pa mu je policist povedal, da je v nesreči udeležen njegov brat in da je umrl. »Grozno mi je bilo, ker sem moral dejansko doma potem jaz to žalostno novico sporočiti mami,« nam pove Grega. In prizna, da pravzaprav sploh še nista dojela, kaj se je zgodilo. »Bojim se za mamo, kako bo, saj ji je bil prav Martin v veliko pomoč, saj mene ni veliko doma, sestra pa živi v Rogaški Slatini in ima tudi sama zdravstvene težave, zato na njeno pomoč ne moremo računati. In po mojem bo, ko bo šok popustil, vse to šele prišlo za njo oziroma za vsemi nami,« reče tiho. Martin pa si tudi ni ustvaril družine, ker za to preprosto ni bilo priložnosti. »Saj je imel nekaj deklet, a očitno ni bilo nič resnega, leta pa tečejo in starejši kot si, težje je dobiti primerno,« še reče Grega. Sicer Lebrovi trenutno še čakajo na rezultate obdukcije, v četrtek popoldne pa bodo žaro z Martinovimi posmrtnimi ostanki položili v grob na drameljskem pokopališču. »To bo pogreb z vsemi gasilskimi častmi,« še pove Martin in se pohvali, da so bili pri hiši vsi gasilci. Tudi oče Viktor, ki pa so ga prav tako pokopali letos, 16. januarja. Kar pomeni, da bo za Lebrove to že drugi pogreb letos. Vendar pa so očetovo smrt pričakovali, saj se je dolgo boril z rakom, medtem ko je Martinova prišla iznenada.
»Vedno je bil doma, priden je bil za delo. Zadnje čase se je lotil tudi obnove očetove žage, saj sem mu rekel, da mu jo prepustim, če le hoče še kaj narediti iz nje. Pa v hribe je rad zahajal in neznansko užival tudi v vlogi pastirja. Že nekaj let je zato hodil v Tolmin oziroma Kobarid v času pašne sezone. Tudi letos je tam preživel tri tedne in še bi se rad vrnil tja. No, ta želja se mu ni izpolnila,« nam drobce bratovega življenja odstira Grega, ki je imel pred petimi leti tudi sam smolo. Padel je s strehe in si zdrobil gleženj, kar seveda še kako občuti pri hoji. Še zlasti v hrib. Čaka na operacijo, za katero pa po oceni zdravnikov še ni napočil pravi čas. A ga, kot pravi, nič ne ustavi, da ne bi sedel na svoj težak motor, s katerim sta prijatelja že od najstniških let. Še pred kratkim se je s prijatelji motoristi mudil v okolici Pulja, zdaj so načrtovali še izlet v Bosno, a se je Grega odločil, da mame ne bo pustil same. Čas pač mora nekoliko zaceliti rane. Sicer pa Grega pravi, da je usoda vsakomur izmed nas zapisana v zvezdah. Nikogar ne obsoja, niti voznice, ki je trčila v njegovega brata, ne. »Skoraj sosedje smo. Vsi, vsa družina, je prišla k nam in nam izrazila sožalje. Čisto so na tleh,« še pove. In odkrito prizna, da se je že primerilo, da bi na istem kraju tudi on skoraj že imel nesrečo. Kljub omejitvam številni na tem odseku vozijo prehitro, promet pa je zaradi uvoza in izvoza z avtoceste gost.