Mario umrl, po Romana s tiralico

KRANJ – Elektronsko pošto s slovnično precej majavo vsebino smo prejeli 5. maja pozno zvečer. »Lepo bi Vas zaprosil kot samo cenjeno kompanijo Slovenskih Novic, da mi umaknete iz Google sajta in vasih straneh vase objave o meni pod imenom ROMAN BOSTAR URGENTNO... HVALA« Nadaljevalo in končalo se je s pretečim tonom. »Posvaril sem Vas o moji privatnosti sledeci korak bo tozba in to resna na vse strani!!! HVALA NA RAZUMEVANJU MOJE PRIVATNOSTI LP«

Bežati bi moral do leta 2030

Zapisi o Kranjčanu Romanu Boštarju, ki mu bo 37 let, so se v zadnjih letih nekajkrat res pojavili na straneh črne kronike. Zgodilo se mu je nekaj, kar se lahko resnici na ljubo vsakemu od nas; trenutek nepazljivosti za volanom in pripeti se prometna nesreča. A njemu se je še nekaj, kar se ne bi smelo nikomur: zagrešil jo je pijan kot mavra. Zato mora posledice pripisati sebi in Boštar tudi iz arhivov kronike ne bo izginil še nekaj časa, saj bo moralo miniti kar nekaj let, preden bo znova veljal za neobsojenega in bo smel upravičeno zahtevati umik medijskih objav.

Vmes je storil še neumnost, zaradi katere ga sankcije sicer ne morejo doleteti (beg pred roko pravice po naši zakonodaji pač ni kazniv), saj je pred nekaj dnevi postal mednarodna rdeča tiralica, torej o njem pod nujno poizveduje Interpol.

Zapisano je, da je zagrešil prometno nesrečo iz malomarnosti, slovenske pravosodne oblasti pa ga iščejo zaradi kazenskega pregona oziroma prestajanja kazni.

Predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek – zaradi prometne nesreče s smrtnim izidom so mu v tem hramu pravice prisodili leto in pol zapora ter mu za eno leto odvzeli vozniško dovoljenje kategorije B, pozneje pa je to sodbo potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani – odgovarja, da je sodba postala pravnomočna 27. marca lani. »Obsojeni bi se moral zglasiti v zavodu za prestajanje kazni zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe o zavrnitvi njegove prošnje za odlog prestajanja začetka prestajanja zaporne kazni. Ker pa se ni, je sodišče 15. maja 2015 z odredbo odredilo tiralico, tudi zato, ker sodišču med postopkom ni sporočal sprememb svojega dejanskega prebivališča, niti ni moglo sodišče ugotoviti, kje se obsojeni dejansko nahaja.«

Če je obsojenec zares na begu, bo moral biti nedosegljiv še zelo dolgo, preden se bo smel vrniti domov, ne da bi ga poslali v ječo. Več kot 15 let. »Po podatkih kazenskega vpisnika kazenski pregon zastara 14. oktobra 2030,« namreč dodaja predsednica kranjskega sodišča.

Boštarjevo izmikanje zaporu je kar malce presenetljivo, saj je na lanski marčevski seji ljubljanskih višjih sodnikov pustil vtis, da svoje dejanje iskreno obžaluje. Skozi solze je namreč izdavil, da bi dal vse, da bi le lahko čas zavrtel nazaj. »Stvari so tako težke v meni. S prijateljevim bratom hodim na njegov grob, dal sem za mašo.«

Kako se je zgodilo?

Bilo je 14. oktobra 2010 nekaj minut po polnoči. Kronisti so poročali, da je vozil BMW 320d po gorenjski avtocesti iz smeri Ljubljane proti Kranju. Nedaleč za cestninsko postajo Torovo je zapeljal v obcestni jarek, kjer se je avto večkrat prevrnil, treščil v drevesa in obstal na strehi. »Izvedeli smo, da so iz beemveja potegnili mrtvo pijanega voznika, s katerim so imeli opravka že nekaj dni prej, ko so ga morali odpeljati v treznilnico.«

Boštar se je lažje ranil, njegov sopotnik, 22-letni Mario Balukčić, pa je ukleščen umrl po večminutni agoniji. Sodni izvedenec za medicino Armin Alibegović je ugotovil, da je smrt v najpozneje 20 minutah po nesreči nastopila zaradi stisnjenega prsnega koša in trebuha, že po 10 minutah stisnjenja pa so nastopile tudi usodne poškodbe možganov. Voznik je imel v sebi skoraj 2,3 promila alkohola, takšen človek pa kajpak ne spada za volan, saj trpi njegovo ravnotežje, sprožijo se motnje v obliki dvojnega in zamegljenega vida, nastopijo zaspanost, pomanjkanje refleksov, reakcijski čas pa se poveča za kar 100 odstotkov.

Verjeti gre celo Boštarjevim trditvam, da se nesreče sploh ne spominja, saj v stanju take pijanosti lahko nastopi tudi spominska luknja. Na sojenju je vedel povedati, da je bil na prireditvi Podjetnik leta in da se alkohola sprva ni niti pritaknil, ko pa se je z enim od znancev dogovoril, da bo prespal pri njem v Ljubljani, je začel piti. V meglen spomin se mu je prikradlo tudi, kako prijatelj sprašuje, ali bi ga kdo odpeljal domov na Gorenjsko. Kdaj ga je prijelo, da se odpelje v Kranj in vzame Maria s seboj, kaj se je dogajalo med vožnjo – tu pa je že govor o luknji.

Na avtocesti so ga opazili, kako je pred Torovo pripeljal z veliko hitrostjo, po desni strani prehitel eno vozilo in komaj speljal skozi boks. Po izračunih sodnega izvedenca za prometne nesreče Janeza Perčiča je BMW tik pred nesrečo vozil le malce hitreje od dovoljenega, 140 na uro. Verjetno se je zgodilo zaradi voznikovega hitrega manevra, ko ni bil pozoren na cesto, ampak na kaj v notranjosti vozila, k dogodku je veliko pripomoglo tudi njegovo psihofizično stanje, popolna pijanost v kombinaciji z verjetno utrujenostjo.

Tudi o njegovih težavah z alkoholom je bilo na sodnem procesu izrečenih kar nekaj besed. Psihiatrinja Martina Tomori je menila, da je bil Boštar že mesece pred nesrečo v stanju duševnega neravnovesja in je čezmerno pil. Kmalu po nesreči se je sicer dal hospitalizirati v Begunjah in nato še enkrat, vendar je od kolegov na oddelku za zdravljenje odvisnosti izvedela, da je bil njegov odnos do težav neprimeren, celo zanikal naj bi svoje tvegano uživanje alkohola ter bil vzvišen do osebja in sopacientov.