Manuel šel na cigareto in 
zgorel v vrtičkarski lopi

MARIBOR – Prebivalci Adamičevega naselja, majhnega vrtičkarskega kompleksa ob strugi reke Drave na Studencih, so bili minuli petek presenečeni nad gasilsko intervencijo. »Imate kakšne težave?« nas je čez ograjo okrcal sosed, ko smo si ogledovali pogorelo lopo. Ko smo mu razložili, da je pri njegovih vrtičkarskih sosedih minulo noč gorelo, je Franc Karba nejeverno odvrnil: »Nič ne vem.«

Stopil je izza svoje lesene lope in nadvse začudeno dejal: »Saj to ne more biti res. Lani pred zimo sem videl, da se je neki možakar sprehajal okrog. Enkrat je pripeljal neko kolo, ga postavil za lopo in se naprej odpravil peš. Sicer pa vrt ob lopi urejata starejši gospe, ki stanujeta v sosednji hiši.« Nato se je priletni gospod spodobno poslovil in se vrnil k zgodnjespomladanskim opravilom.

Oče prepričan o sinu

Ko so mariborski gasilci nekaj minut pred deseto uro prispeli na dravsko nabrežje v višini Mariborskega otoka, je bila dobre štiri kvadratne metre velika lesena lopa že vsa v plamenih. Ogenj so pogasili, a so zatem poklicni gasilci in pripadniki najbližje prostovoljne gasilske brigade Studenci naleteli na pretresljiv prizor. Iz goreče lope so izvlekli zoglenelo moško truplo. Kaj hitro je bilo jasno, da naj bi v lopi, ki je bila sicer namenjena za shranjevanje vrtnarskega orodja, tragično umrl 34-letni Manuel Kokošarević, ki je imel stalno prebivališče prijavljeno v Bistrici ob Dravi. Izvedeli smo, da naj v resnici ne bi prebival v nekaj kilometrov oddaljeni Bistrici, saj naj bi že dlje stanoval v Adamičevi soseski, kamor se je preselil k materi Danici.

Policisti so se zavili v molk. Ne samo da možje v modrem še ne morejo govoriti o vzroku požara, tudi o identiteti pokojnika ne. »Truplo so na kraju dogodka pregledali mrtvoglednik in mariborski kriminalisti, ki so tudi opravili ogled kraja požara. Kriminalisti nadaljujejo preiskavo, zato podrobnosti ne bodo na voljo do konca preiskave,« je pojasnil Miran Šadl z mariborske policijske uprave. Toda sorodniki so prepričani, da je v lopi umrl Manuel Kokošarević.

Stara, dotrajana vila v Bistrici ob Dravi, kjer si je Manuel Kokošarević delil stanovanje z očetom Marjanom, je bila že dan po tragediji zavita v žalost. Kot je dejal oče, se je takoj, ko je izvedel za tragedijo, odpravil tja. Na pogorišču ga policisti sprva niso hoteli pustiti bližje truplu, a je vztrajal, da hoče videti, ali je zgorel njegov sin.

»Prepričal sem se, da je on. Mrtev je, saj vendar prepoznam svojega otroka,« je zahlipal Marjan Kokošarević, nato pa med jokam razlagal: »Zapustil je desetletnega otroka.«

Kot smo izvedeli, naj bi policisti že izključili, da je šlo za tujo krivdo.

»Tudi bolje tako. Bog ne daj, da mu je to storil kdo drug,« je nadaljeval pokojnikov oče.

Davčna uprava poslala kar 34 odločb

Da je imel Manuel Kokošarević veliko težav, so vedeli mnogi. Med drugim ni dokončal srednje šole, kjer se je šolal za avtomehanika. Oče nam je dejal, da se je preživljal z občasnimi deli: »Bil je zidar, polagal keramiko. Vse je znal. Ko le ne bi bilo te preklete droge. Na igli je bil, v preteklosti je šel na zdravljenje, a se ni zmogel odvaditi. Morda pa se je vdal in je sam hotel umreti.« Nazadnje je lastnega sina videl pred dobrim mesecem. Že pred kakšnim letom se je namreč zaradi vseh težav odselil k mami na Studence, v Bistrico ob Dravi se je vračal le redko.

»Le tu in tam je prišel na obisk, pregledal pošto, kajti stalni naslov je imel tukaj, v Bistrici ob Dravi, nato pa jo znova popihal. Te kuverte ga še čakajo, a bodo ostale neodprte,« je pokazal na kup modrih ovojnic z davčne uprave.

Izvedeli smo, da je bil Manuel zadolžen prek ušes. Dolgo se je izogibal pozivom upnikov, naposled je upnikom prekipelo in sledile so izvršbe. Davčna uprava mu je v zvezi s tem poslala kar 34 odločb, vse na isti dan, Marjan Kokošarević jih je prevzel 22. februarja letos.

Je bil to vzrok za njegovo prezgodnjo smrt ali je Manuel umrl po nesreči? Marjan ni zmogel odgovoriti. Sinova smrt ga je hudo prizadela, grozljivega prizora ne bo mogel izbrisati iz spomina, med pogovorom je bil ves iz sebe, tresla so se mu kolena: »Ne morem vam opisati občutka, kako je očetu, ko lastnega otroka vidi v takem stanju.«

Izvedeli smo, da nesrečnik ni pustil nobenega poslovilnega pisma in da je Manuel svoje zadnje besede namenil materi: »Grem na cigareto.« Odšel je v lopo, vrnil se več ni.