MARIBOR – Potem ko je 45-letni Bogdan Kraner iz Ihove v Slovenskih goricah v začetku novembra zavrnil ponudbo tožilstva, da v zameno za priznanje dvojnega uboja odide za 21 let za zapahe, se je včeraj na mariborskem sodišču začelo sojenje. Na dan prihajajo podrobnosti tragičnega avgustovskega popoldneva lanskega leta, ko je brezposelni pomočnik strugarja v domači hiši v Ihovi s kuhinjskim nožem ubil najprej 50-letnega polbrata Draga Kranerja, nato pa štirikrat zabodel še 70-letno mamo Pavlino Kraner, ta je umrla trinajsti dan po tragediji v mariborski bolnišnici. Da imajo opraviti z možakarjem hitre jeze, je bilo znano tudi paznikoma, saj je sojenje spremljal z nadetimi lisicami, ko je stopil na prostor za priče, pa je tik za njegovim hrbtom stal paznik.
Bogdan Kraner je včeraj prvič spregovoril, saj se v preiskavi ni hotel zagovarjati. Čeprav je imel svoj zagovor zapisan na papirju, pa ga ni sam prebral, saj po besedah njegovega zagovornika, odvetnika Jerneja Kokalja, »zelo slabo bere«. Pri tem so na dan prihajale nove in nove podrobnosti iz njegovega nič kaj lahkega življenja. »Drago me je podil od doma. Dejal je, da sem dovolj star in naj se poberem od doma in si poiščem službo. Tako je bilo tudi tragičnega večera, ko je v kuhinji jedel večerjo. Domov je prišel pijan. Vnel se je prepir, polbrat me je potisnil, da sem pristal v kuhinjskem elementu. Pograbil sem nož. Polbrat se je takrat obrnil stran, le zamahnil sem proti njemu,« je besede obtoženega povzemala sodnica Andreja Lukeš.
Zatem je na dolgo in široko pojasnjeval, da se ne spominja, kako se je zgodilo, da je zabodel še mamo Pavlino. Iz poročila patologa o obdukciji je razbrati, da je obtoženi svojega polbrata Draga dvakrat zabodel v predel hrbta, mu prebodel pljučno krilo, zaradi česar se je zadušil in čez nekaj minut umrl. Še bolj nasilen je bil do mame Pavline, ki jo je zabodel najmanj štirikrat, od tega trikrat v predel trebuha. Pri tem ji je poškodoval tanko črevo, ji prebodel želodec, zaradi hudih ran pa je konec avgusta umrla v kliničnem centru mesta pod Pohorjem. »Mama je prišla v kuhinjo. Silila je vame,« je pojasnjeval obtoženi.
Čeprav sta se z odvetnikom odločila, da bosta poskušala sodišče prepričati, da je oba uboja storil v bistveno zmanjšani prištevnosti, če že ne celo neprišteven, se jima načrt ni izšel. Ko je pred sodnico stopil policist Mitja Zadravec in pojasnjeval, kako je potekala aretacija, se je Bogdanu Kranerju kar naenkrat povrnil spomin. Spomnil se je prav vsake podrobnosti, kako je stal med aretacijo, kje je imel roke, kako je bil oblečen. »Tega se spomnite?« ga je vprašala sodnica Lukeševa. »Točno se spominjam,« je odvrnil Kraner, nevede je s tem spodnesel strategijo svoji obrambi.
Tudi sicer Bogdan Kraner ni skrival, da velja za razgreteža. »Imel sem že težko otroštvo. Oče me ni priznal, nihče se ni brigal zame. Že v osmem razredu osnovne šole sem moral na sodišče,« je razlagal. Sodnico Andrejo Lukeš je zanimal razlog za obisk na sodišču. »Polomil sem učilnico v šoli,« je brez sramu odvrnil Kraner. Tudi v vasi Kraner velja za razgrajača. Tako se ga spominjajo, da je bil hitro pripravljen za kakšen obračun v gostilni. Večinoma pod vplivom maliganov, večkrat je nastradal le gostilniški inventar. Kako razgret je Bogdan Kraner, so na svoji koži spoznali tudi nogometni sodniki. »Pretepel sem ga in dobil prepoved igranja,« se je spominjal in razložil, da se je podobna zgodba ponovila večkrat.
Da je bil tragičnega dne pijan kot čep, je potrdil tudi sodni izvedenec Milan Krajnc. »Izračunal sem, da je imel med tragedijo v krvi malenkost več kot dva promila. Pri tem sem upošteval, da je po tragediji spil še dva špricarja s štirimi decilitri vina,« je pojasnjeval strokovnjak in pojasnil, da stroka tovrstno stanje ocenjuje za pijanost. Vse bolj očitno pa postaja, da je družinska tragedija nastala, ker je Pavlina sinu Dragu pred leti prepisala družinsko hišo, da bi jo lahko obnovil. Ko je Dragu prekipelo, je začel polbrata poditi od hiše, to pa se je končalo nadvse tragično.