SLOVENSKA BISTRICA – Čeprav na truplu 60-letnega majorja Marjana Streharja, ki so ga prejšnjo soboto popoldne našli mrtvega v soteski med Smolnikom in Mucovo pečino na Ruškem Pohorju, po prvih podatkih mariborskih policistov naj ne bi bilo znakov nasilja, pa je smrt vplivnega veterana slovenske osamosvojitvene vojne zavita v tančico skrivnosti. Čeprav so svojci in prijatelji upali, da bodo odgovore na njihova vprašanja prinesle ugotovitve sodne obdukcije, pa teh do včerajšnjega popoldneva še vedno ni bilo. »Obljubljeno nam je, da jih dobimo jutri (danes, op. p.). Dvigniti jih moramo osebno,« nam je uvodoma pojasnil Marko Strehar, sin pokojnega majorja iz Šmartnega na Pohorju.
Oprezanje iz gozda
Domoljub, zagrizen vojak, vojaški poveljnik in čebelar. Tako bi lahko na kratko, a vendar jedrnato opisali življenje Marjana Streharja. Kaj je botrovalo njegovi smrti, bo znano šele po končani policijski preiskavi. Izvedeli smo, da so policisti še predvčerajšnjim v okolici tragične soteske na pohorskih strminah iskali morebitne sledi, ki bi pojasnile dokaj nenavadne dogodke. Sin pokojnega majorja nam je razkril, da mu je oče večkrat potarnal. »Oče je govoril, da so ga večkrat opozorili, naj s seboj nosi pištolo za svojo varnost. Veliko sva se pogovarjala, pa mi je zaupal, da se počuti ogroženega. Spominjam se, da je pred časom v gozdu zraven naše hiše stal avtomobil. Mislim, da je dobil opozorilo, da naj bo previden,« je nadaljeval Marko Strehar.
Zadnjič se je major svojim domačim oglasil v četrtek zjutraj, ko se je po telefonu pogovarjal z ženo. Razložil ji je, da bo noč preživel na Goričkem, kjer ima postavljen čebelnjak. Toda v bližino Kuzme naj bi se odpravil prek Ruškega Pohorja, kjer je iskal nov prostor za svoj čebelnjak. Svojci in prijatelji, ki so delali rekonstrukcijo dogodkov, so odkrili, da so ga še v četrtek popoldne videli na Smolniku. Zatem so se za majorjem izgubile vse sledi. Naslednji dan je njegovo škodo octavio na makadamski cesti opazil gozdar. »Ker je bil motor v teku, je začel iskati voznika. Kričal je, a se nihče ni oglasil. Odpeljal se je, a ker mu ni dalo miru, se je še enkrat vrnil. Pogledal je v notranjost avtomobila in videl, da se je že prižgala lučka za pomanjkanje goriva. Ker ponovno ni našel nikogar v bližini, se je naposled odpeljal in o zapuščenem avtomobilu obvestil bližnjega kmeta,« je pogovor z gozdarjem opisal sin pokojnega bistriškega majorja.
| Skril na tone orožja Med osamosvojitveno vojno je Marjan Strehar poveljeval teritorialcem, ki so uspešno blokirali vojašnico v Slovenski Bistrici in pod njegovim vodstvom poskrbeli za osvojitev enega največjih skladišč jugoslovanske vojske na Zgornji Ložnici. Tam je imela armada nekdanje skupne države na tone bojnega streliva orožja in drugih sredstev. S tesnimi prijatelji je akcijo praznjenja skladišča in skrivanja streliva v pohorskih gozdovih izpeljal v celoti. |
Glava v tolmunu
Ko ga domači v petek niso priklicali po telefonu (številka ni bila dosegljiva), so njegovi prijatelji sklicali iskalno akcijo. Takoj so na pomoč skočili lovci in gasilci iz domačega Šmartnega na Pohorju. Po kratkotrajnem iskanju so naposled na Pohorju našli sled za izginulim vojnim veteranom. Ko so v soboto popoldne našli njegov avtomobil ob cesti, ki vodi proti Šumniku, so vedeli, da Marjan ne more biti daleč. Grozljiv pogled v 80-metrski skalnat prepad je prinesel gotovost. Major je mrtev ležal sredi potoka, glava je bila v manjšem tolmunu, noge pa so štrlele prek majhnega slapa. »Jutri bo žalna seja bistriškega občinskega sveta, pogreb pa bo v petek ob 16. uri v Šmartnem na Pohorju,« je razkril Marko Strehar.
Njegovi najbližji prijatelji so prepričani, da major ni samovoljno padel v prepad. Za smrt imajo tri teorije, med katerimi je tudi tista najbolj črna, da bi lahko Marjan Strehar umrl nasilne smrti. Lahko bi se celo primerilo, da se je komu izognil na cesti, nakar bi se lahko med njima vnel spor in bi lahko kdo majorja potisnil v prepad. »Rad je poveljeval. Zato skoraj ne morem verjeti, da bi šel reševat samega sebe, če je z avtom nasedel ob cesti. Četudi bi mu postalo slabo, bi se ustavil na velikem parkirišču, ki je le nekaj metrov pred mestom, kjer smo našli njegov avto,« je razložil pokojnikov sin, ki je sočasno priznal, da je bil njegov oče srčni bolnik (pred kratkim je preživel srčni infarkt), vendar se je njegovo zdravstveno stanje močno izboljševalo. In nadaljeval: »Afere okrog orožja in skrivanja orožja med osamosvojitveno vojno so ga povsem zlomile. Nikogar ne bi rad obtoževal, vendar želim, da se izključi še najmanjši sum okrog očetove smrti. Pošteno, kakor je živel oče vse življenje.«
