SOJENJE

Mafijska likvidacija
 spet pred sodniki

Objavljeno 15. oktober 2014 21.12 | Posodobljeno 15. oktober 2014 21.12 | Piše: Mitja Felc

Po 2,5 leta sodniške pavze in po šestih letih od uboja vnovično sojenje.

LJUBLJANA – Po več kot dveh letih in pol bo s sodnega spisa o likvidaciji takrat 28-letnega Mustafe Rastoderja le očiščen prah. Prav sledi smodniškega prahu, ki so značilne za streljanje, so pred leti na zatožno klop posadile Ljubljančana Radenka Đurđevića. Ta je slišal že kar veliko odločitev sodišč, a je, čeprav so očitki resni, iskanje resnice dolge mesece stalo na mrtvi točki. Zdaj kaže, da se bo zaradi očitkov o uboju vendarle znova zagovarjal, sojenje pa se bo pred novim senatom okrožnega sodišča predvidoma začelo v drugi polovici prihodnjega meseca.

Rastoderja so v mlaki krvi našli 19. januarja 2009 v njegovem kletnem stanovanju na Litostrojski 10 v ljubljanski Šiški. Šlo je za pravo mafijsko likvidacijo. V stanovanje je bilo vlomljeno, balistik pa je ocenil, da je morilec na petelina dvakrat pritisnil že ob vhodu, še šestkrat pa, ko se je žrtev sesedla na kavč. Izkrvavel je zaradi strelnih ran v prsni koš in srce.

Ko so preiskovalci krčili krog osumljencev, se je med njimi znašla Anja Nikolić, pokojnikovo dekle. A se je izkazalo, da je nemogoče, da bi si z likvidacijo neposredno umazala roke, saj so jo le nekaj ur prej odpeljali možje v modrem, ker je bila kljub prepovedi približevanja nasilna do svoje matere. Policisti so jo izključili kot možno osumljenko, preiskava pa jih je pripeljala do njenega brata Radenka Đurđevića. Glavni razlog, da se je na seznamu osumljencev uvrstil najvišje, so štirje delci, značilni za streljanje.

Krivec še vedno na prostosti

Okrožni sodniki so se med drugim osredotočili na pričanje balistika, ki je jasno povedal, da ne more z gotovostjo trditi, da je prav Đurđević pritisnil na sprožilec, skoraj gotovo pa je bil navzoč, saj je imel na roki in majici enake karakteristične delce smodniškega naboja, kot so jih našli na kraju zločina. Orožje je, vse tako kaže, uporabljal že kdaj prej, saj so pri pregledu oblačil in čevljev našli še nekaj delcev, ki pa so nastali pri streljanju iz povsem drugih orožij.

Dobro leto po nasilni smrti so obtoženemu sneli lisice in iz pripora je odšel na prostost. Ko so višji sodniki tehtali argumente tožilstva in zagovornika, so sklenili, da ni nobenega dvoma, da je kriv. Kot glavni argument so navedli, da se je hotel s tem maščevati, ker je Rastoder obtoženčevo sestro zalagal z mamili. Osredotočili so se tudi na nenavadno vedenje Đurđevićeve matere kmalu po odkritju trupla. Za 12 let bi ga poslali v zapor, a je odvetniku Mihi Kuniču z zahtevo za varstvo zakonitosti uspelo na vrhovnem sodišču. Tam so obsodilno sodbo razveljavili, jo vrnili višjim kolegom, ti pa na prvo stopnjo pred nov senat okrožnega sodišča.

Zagovornik Kunič je ves čas sojenja opozarjal na Rastoderjevega prijatelja iz otroških let Bineta Jovanovića. Poudaril je, da bi prav on imel dober motiv. Tudi pokojnikov oče o Jovanoviću ni našel prav lepih besed, saj ga je opisal kot hinavca. »Vedel je, da smo sinu posodili denar za nakup starejše hiše v Logatcu,« je povedal in dodal, da je vsej Ljubljani znano, da je preprodajalec mamil in vsega živega, tudi orožja. Da se peča s prepovedanimi mamili, se je izkazalo za resnico. Bine Jovanović, njegov brat in še dva kurirja so namreč 9. februarja 2012 v bližini Brescie (med Milanom in Padovo) padli v zasedo italijanskih varnostnih služb. V vozilu so imeli več kot štiri kilograme kokaina, ki je bil namenjen iz Nizozemske v Italijo. Kdor koli že je osemkrat pritisnil na petelina in po mafijsko likvidiral Rastoderja, je skoraj šest let po zločinu še vedno na prostosti.

Deli s prijatelji