LJUBLJANA – Ko se je končeval okrožni sodni proces, je 25-letni Šentjurčan Luka Vlaović moledoval sodnico Katarino Turk Lukan: »Prosim, ne pošljite me v zapor.« Tudi njegova odvetnica Kati Mininčič ji je spričo zgroženega oškodovanca, 30-letnega Roka Šibanca, pihala na dušo, da je izobražen mladenič iz dobre družine, ki do zdaj ni prišel navzkriž z zakonom in se je za dejanje, ki ga je zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj storil ob prvi zaljubljenosti, pokesal ter ga priznal. Izposlovati je hotela tako imenovano izjemno pogojno kazen, čeprav se je pravnik v pogajanjih s tožilstvom v zameno za priznanje krivde že pogodil za štiri leta zapora.
Obtožba mu je očitala, da se je lani zaljubil v dekle asistenta s fakultete za farmacijo, s katero je občasno igral tenis. Tej se o tem ni niti sanjalo, Vlaović pa je v Šibancu očitno videl nasprotnika, ki se ga je bilo treba znebiti. Najprej si je nadel lažno ime mladenke, ki se zanima za študij farmacije in bi se rada pred odločitvijo o vpisu posvetovala z njim. Potem je oprezal za njim, da je ugotovil, kdaj asistent zapušča fakulteto, 25. oktobra pa se mu je odločil zadati usodni udarec. Počakal ga je na parkirišču pred fakulteto in ga z obvezano roko pod pretvezo, da je poškodovan, zvabil v nekaj sto metrov oddaljeno zapuščeno garažo na Groharjevi cesti, v kateri je imel parkiranega passata. Tam mu je naročil, naj iz prtljažnika dvigne neko škatlo, potem pa ga začel divje zabadati z nožem, katerega rezilo je bilo dolgo 14,5 centimetra. Šibanc se mu je komaj iztrgal, in če ne bi reševalci prispeli dovolj hitro, ga zagotovo ne bi bilo več med živimi, saj je izgubil kar tri litre krvi.
In medtem ko je Vlaović moledoval sodišče, naj mu prisodi le pogojno kazen, je bil oškodovanec zgrožen nad tožilstvom. To ne le da njegovega skorajšnjega krvnika ni preganjalo zaradi poskusa umora, ampak milejšega uboja, ponudilo mu je še celo nižjo kazen od najnižje predpisane za tako kaznivo dejanje, ki je pet let zapora. »Zelo sem razočaran nad državo Slovenijo in nad našim sodnim sistemom,« je dejal Šibanc.
Z nožem se je hotel znebiti Roka Šibanca
Vlaovića so res doletela štiri leta zapora, saj je po mnenju okrožne sodnice Turk Lukanove dejanje dlje načrtoval in ga imel resen namen dokončati: »Ocenil je, da mu je Rok Šibanc ovira na poti k uresničitvi svojih hotenj.«
Priznanje krivde na predobravnavnem naroku je sicer avtomatično pomenilo tudi, da ga Vlaović ne more več preklicati, glede na dogodke na okrožnem sodišču pa je bilo za pričakovati, da se bo s prošnjo za milost zatekel še na pritožbeno sodno instanco.
Predsednica senata, višja sodnica Vera Vatovec, je morala na seji mladega kolega kar nekajkrat opozoriti, naj ne govori o tem, da je bil po njegovem prvostopenjski postopek krivičen. »Krivdo ste priznali, osredotočite se le na to, kar je pomembno za višino kazenske sankcije.« Vlaović se strinja, da so zagotovo primeri, ko odvzem prostosti koristi resocializaciji, vendar »moj ni takšen«, pravi in dodaja, da je dejanje storil iz obupa, sicer pa se vselej ravna po visokih družbenih normah. Zato je po njegovem mnenju zaporna kazen neprimerna in krivična. Obramba vztraja, da bi bila zanj primerna kazen štiri leta pogojnega zapora s preizkusno dobo 10 let, še najbolj pa bi vsem koristilo, če bi jo lahko odslužil z delom v splošno korist. Kakšna bo odločitev senata višjih sodnikov – ti lahko tudi potrdijo prisojeno mu kazen ali vse skupaj razveljavijo ter primer v vnovično odločanje vrnejo prvi stopnji –, bo znano čez kakšen mesec, ko bo sodba izšla v pisni obliki.
