KOPER – »Šlo je za velik in dober projekt, ki bi ga kljub podražitvam moral koncern Intereuropa speljati do konca. Če bi ostal predsednik uprave Intereurope, bi z zvezami in obljubami, ki jih imam v Rusiji, pridobili tudi status carinskega terminala, kar bi pomenilo, da bi logistični terminal Čehov začel poslovati kot celota. Šlo je uspešen projekt, ki ne bi pomenil velike priložnosti le za Intereuropo, temveč tudi za večji del izvozno usmerjenega gospodarstva. Odločno zanikam, da bi se jaz dogovarjal o ceni nakupa zemljišč in izvedbenih del. O vsem je bil sproti in pravočasno obveščen nadzorni svet, ki je dal soglasje tudi za prvo in drugo podražitev in nikoli odločil, da se nadaljevanje gradnje terminala ustavi,« se je branil nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin, ki ga koprsko podjetje skupaj z drugima dvema članoma uprave, Zvezdanom Markežičem in Ondino Jonke, toži za oškodovanje podjetja za nekaj več kot 37 milijonov evrov, v kar je poleg gradnje logističnega terminala Čehov pri Moskvi všteta tudi nerealizirana gradnja sicer manjšega terminala pri Kijevu v Ukrajini.
Lovšina branijo kar trije advokati
Vsi trije toženi so krivdo zavrnili že na predobravnavnem naroku spomladi letos, stranke pa so se strinjale, da sojenje po rednem postopku poteka pred sodnico Špelo Grilc. Tožbeni zahtevek Intereurope, ki jo na koprskem gospodarskem sodišču zastopa odvetnik Miha Kozinc, zajema kar 110 strani. V povzetku je očitke nekdanji upravi povzel, da so bili v primeru gradnje logističnega terminala Čehov v Rusiji že v naprej znani odkupni ceni za zemljišče in izvajalec del, da je zatem naložba z začetnih 46 milijonov evrov poskočila na 150, kar naj bi z aneksi potrdil sam Lovšin brez soglasja in vednosti nadzornega sveta Intereurope. Člana uprave Markežič in Jonkejeva pa naj ne bi opravila nujne dolžnosti za preprečitev tega dejanja, s čimer bi lahko preprečila, da bi se koprsko podjetje znašlo v izgubi. »Če bi bil projekt Čehov res uspešen poslovni projekt, kot zatrjujejo obtoženci, ga ne bi sedanja uprava prodala za sto milijonov evrov manj, kot je vanj vložila prejšnja,« je dodal Kozinc.
Z njegovimi obtožbami pa se niti na včerajšnjem naroku ni strinjal Lovšin, ki ga branijo kar trije zagovorniki, advokati Dean Babič, Gašper Drnovšek in Marko Bošnjak. Vztrajal je, da je cena zemljišča ostala taka, kot so se dogovorili s prodajalcem, da pa so poskočile cene izvedbe tudi zaradi zahtev bodočih uporabnikov terminala. Načrtovano je bilo namreč skladišče z 10.000 kvadratnimi metri površine in osem metrov visoko halo, med izvedbo pa so se odločili za skladišče z 28.000 kvadratnimi metri površine z višino dvanajstih metrov, asfaltirali so tudi prej z gramozom posuta parkirišča, narasli pa so tudi stroški pri gradnji upravne stavbe, novih železniških tirov, gradnjo avtopralnice, mehanične delavnice in stražarskih stolpov.
Okoli 20 milijonov nakazanih na račun v Liechtensteinu
»Ceno zemljišča je preverila odvetniška družba Lamut, ki je preverila tudi, ali zemljišča niso obremenjena z dolgovi, svoje mnenje pa so dali tudi ruski cenilci, ki so rekli, da je sto dolarjev ali tedanjih 70 evrov za kvadratni meter za zemljišče v neposredni bližini Moskve ob dobri železniški in cestni povezavi primerno. Intereuropa je imela več ponudb. Prve nismo obravnavali, ker prodajalec ni predočil vse potrebne dokumentacije, pri drugi smo zamudili pri sklepanju pogodbe, tretjo pa mi je na nekem odprtju hotela v Moskvi ponudil Kiril Belousov, ki se je predstavil za menedžerja in nepremičninarja. Nisem vedel, da je Belousov tudi direktor podjetja Rikonaš v Moskvi. Del kupnine, okoli 20 milijonov evrov, je bil na Rusovo izrecno zahtevo nakazan na njegov račun v Liechtensteinu,« je pojasnil Lovšin.
