KRANJ – Navkreber nanizana Vodopivčeva ulica, po domače imenovana Mohorjev klanec, se v starem mestnem jedru Kranja že nekaj let spreminja v pravcato umetniško četrt. Da ima ta del gorenjske metropole, ki se razteza pod Roženvensko cerkvijo in znamenitimi Plečnikovimi arkadami, umetniško navdihnjene prebivalce, pripovedujejo tudi pisane ptičje hišice, ki so jih ljubitelji žvrgolenja postavili v krošnje bližnjih dreves. Ravno z živalmi pa je povezana zgodba, ki je v kranjski umetniški četrti še dolgo ne bodo pozabili. Ta teden se je na eno od dvorišč zatekla srna, ki je končala pod streli iz lovčevega orožja. Prebivalcem, ki so pokanje slišali, bodo streli še dolgo odzvanjali v ušesih.
»Z našega vrta, ki gleda na dvorišče nenaseljene hiše, smo videli, da na njem leži srna. Hčerka je nato klicala 112 in rekli so ji, da bodo obveščali naprej. Nato smo čakali, saj dolgo ni bilo nikogar,« nam je jutro pozneje pripovedovala stanovalka Mohorjevega klanca. Dodala je, da so se tisto dopoldne trudili priklicati tudi veterinarja, ki bi si lahko ogledal žival, vendar so jih trije gorenjski veterinarji zavrnili, češ da se je v takšnih primerih treba obrniti na državne službe oziroma lovsko zvezo.
Trikrat ustrelil
Sogovornica je okrog poldneva z mračnim izrazom na obrazu stopila do kolegice, ki ima na Mohorjevem klancu ustvarjalno delavnico. Ta nam je povedala: »Takoj sem vedela, da je nekaj zelo narobe. Soseda je rekla, naj grem z njo, in me peljala na dvorišče zapuščene hiše. Mislila sem, da mi bo pokazala človeško truplo, tako temačen izraz je imela na obrazu. Na dvorišču je ležala srna. Bila je živa, okoli nje so letale muhe. Od kod bi se zatekla tja, ne vem.« Tu je treba poudariti, da so med Mohorjevim klancem in prvim gozdičkom, pa naj bo tisti blizu nekdanje mlekarne ali oni v Struževem, številne prometne ceste, ob katerih je nanizanih mnogo hiš.
V ustvarjalni delavnici, kamor je okrog poldneva stopila pretresena soseda, je bila ta čas čisto po naključju tudi Eva Ferlan. »Klicali smo vse mogoče številke in se obrnili na različne naslove, a nihče ni bil za nič pristojen. Prišel je inšpektor, ki se ni identificiral, za njim pa je s twingom, kot nekakšen Rambo, pripeljal še mlad lovec. Iz predala v armaturi je potegnil pištolo. Šel je na dvorišče in trikrat ustrelil. Nihče ni rekel, naj gremo stran, nihče nam ni ničesar pojasnil,« je opisala Eva Ferlan. Poudarila je: »Sporno se mi zdi predvsem to, da živali ni nihče niti dobro pregledal, preden so odredili usmrtitev. Pa tudi nihče nas ni opozoril, da bodo streljali. Slišati tiste tri poke je bilo grozljivo.« Vse tri sogovornice so se strinjale, da bi zgodba o nesrečni živali dobila popolnoma drugačen ton, če bi se lovski inšpektor vsaj za kanček bolj prijazno vedel. Drugače bi bilo, če bi jim umetniškim dušam z Mohorjevega klanca pač nekdo vsaj pojasnil, kaj bo lovec storil in zakaj je treba tako ravnati. Tako pa so sogovorniki, ki so se vsak s svojimi čustvi spremljali dogajanje na vrtu Vodopivčeve 4, takole opisali inšpektorjev obisk: »Želeli smo, da bi počakal prihod upokojenega veterinarja, ki je bil že na poti. A ta gospod v obleki maskirnih barv je dejal le, da se nič ne čaka, in z gibom prstov nakazal simbol za streljanje.«
Inšpektor ocenil, da je nemočna žival nevarna za promet
O dogodku smo kajpak povprašali tudi lovsko inšpekcijo, kjer so nam pojasnili, da so jim devet minut pred poldnevom s centra za obveščanje sporočili, da je v mestnem jedru Kranja srna. Zanikali so navedbe prebivalcev Mohorjevega klanca, ki trdijo, da se jim uradna oseba ni predstavila, in poudarili, da se je lovski inšpektor vsem prisotnim predstavil, »vendar glede na to, da je bilo prisotno veliko ljudi, verjetno niso vsi bili seznanjeni, kdo je. Glede na naravo dela niti ni potrebe, da bi se predstavil vsem radovednežem, ki so prisostvovali dogodku. Dogodku je prisostvoval tudi predstavnik lovske družine.«
In zakaj je padla odločitev o usmrtitvi? »Inšpektor se je odločil za usmrtitev, ker je bila srna nevarna predvsem za udeležence prometa. Bila je praktično v središču mesta, da bi jo prepodili v del, kjer ni nevarnosti za trk z vozilom, je bilo praktično nemogoče. Uspavanje živali z anestetiki bi bilo v tem primeru lahko problematično, saj uspavala ne delujejo hipno in od trenutka aplikacije (ki je običajno z za tak namen prirejeno puško) do dejanskega uspavanja lahko mine kar precej časa. Po aplikaciji uspavala (strel) divjad običajno burno reagira, kar spet pomeni potencialno nevarnost za udeležence prometa. Te nevarnosti v mestu, kot je Kranj, ni mogoče povsem izključiti.«
