Lopovi skalpirali cerkev v Grosuplju

GROSUPLJE – Z bakreno kritino in žlebovi je v Grosuplju in okolici nekako tako kot s kolesi v Ljubljani: danes je, jutri ne. Kraja izdelkov iz dragocene kovine je v dolenjskem mestecu, kamor se je v zadnjih letih priselilo veliko ljudi, tudi zelo pomembnih, postala že skoraj folklora.

Novembra in decembra je na udaru preprodajalcev bakra zlasti župnijska cerkev na vzpetini v središču Grosuplja. Župnik Janez Šket je med oznanili zadnje adventne nedelje, 23. decembra, z obžalovanjem sporočil, da so jih spet obiskali nepridipravi in jim naredili veliko škode. Tudi tokrat so s cerkve sv. Mihaela odnesli velik kos strehe. Tretjič v kratkem obdobju.

»Že kakšen mesec imamo hude težave, očitno je na delu dobro organizirana skupina. Kradli so v noči na petek, pred enim tednom v noči na torek in še enkrat konec novembra.« Vsaj toliko je bilo v tem času tudi neuspešnih poskusov tatvine, iz česar lahko sklepamo, da so to osebe, ki dobro poznajo okoliš. Na strehi cerkve odrežejo velike kose bakrene strehe, ki so težki med 10 in 15 kilogrami, jih vržejo na tla in odpeljejo. »Tri do štiri kose na noč jim uspe ukrasti,« ugotavlja župnik. Po njegovih ocenah je škode že za 15.000 evrov; nemarno so odrezali od 60 do 80 kvadratnih metrov bakrene kritine. Videti je res grozno, kot da bi cerkvi vzeli skalp.

Najhuje je, da se tatovi hladnokrvno vračajo k svojemu umazanemu delu teden za tednom, kljub temu da je o vsem obveščena policija, da je cerkev v bližini župnišča in drugih hiš ter je varovana s kamerami. No, kar se kamer tiče: lopovi so se jim menda vsakič – pridejo med drugo in peto uro zjutraj – brez težav izognili ali jih preprosto obrnili. Grosupeljsko podjetje Unigard, ki varuje objekt in parkirišče, je zato predlagalo, da bi cerkev opremili z alarmnimi senzorji. Strošek vgraditve bi bil po besedah direktorja Unigarda Damjana Rota zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki je iz tedna v teden večja.

Kraje po vsej župniji

Škoda seveda ni več le materialna, ampak varnostna in moralna. Si predstavljate, da bi noč za nočjo lupili cerkev v središču glavnega mesta, denimo Križanke? Kar je Ljubljani nepredstavljivo, je v Grosuplju, kot rečeno, že skoraj del folklore. Kot da bi se kdo norčeval iz faranov, a tudi meščanov, saj cerkev, ki so jo leta 1972 zgradili po načrtih znanega arhitekta Janeza Fürsta, seveda ni le sakralni, ampak tudi umetnostno-zgodovinski objekt družbenega pomena.

Župnik Šket je ob našem klicu še omenil, da so zaradi dogodkov sami poostrili nadzor; na hitro je pobrskal po spominu in naštel preostale novejše žrtve iz svoje župnije: žleb in druge pritikline iz bakra so sneli s cerkva na Gatini, Spodnji Slivnici, v Mali Stari vasi, z mrliških vežic na Spodnji Slivnici in Gatini. Na Gatini so prišli kar sredi dneva in začeli razstavljati, pravi soseda, ki mimogrede navrže, da so kradli tudi v Št. Juriju pri Grosuplju. Ko o tem povprašamo tamkajšnjega župnika, le odmahne, češ da je že eno leto, odkar so oskubli mrliško vežico.

Od policije izvemo, da so bili med 13. in 21. decembrom letos tatovi na delu tudi v bližnjem Zagradcu; s cerkve so odnesli bakrene žlebove; škode so naredili za 400 evrov. »Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil glede storilcev omenjenega kaznivega dejanja,« je zapisano na koncu sporočila za javnost.

Lepo, lopovi pa nadaljujejo zbiranje bakra. Trgovec pri Grosuplju s surovinami ga odkupuje po 4,25 evra za kilogram (železo po 0,75), vendar po nam dosegljivih podatkih tatovi ukradeni baker takoj zmaličijo do neprepoznavne oblike in ga odpeljejo v Avstrijo, kjer zanj zaslužijo precej več, vsaj 5,85 evra za kilogram.