VARAŽDIN – Ne zgodi se prav pogosto, da bi tuji pravosodni organi po pobegu obsojenca priznali slovensko sodbo zoper njega. Po devetih letih izmikanja roki pravice je namreč hrvaško vrhovno sodišče zapečatilo usodo 59-letnega Hrvata Toma Dovečerja, ki ima sicer tudi slovensko državljanstvo in ki je v Ljubljani, kjer je živel z družino, kar 12 let spolno zlorabljal svojo pastorko. V začetku maja je namreč vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo in tako dalo prav sodišču v Varaždinu, ki je konec lanskega leta potrdilo slovensko sodbo in mu tako izreklo enako kazen, kot jo je dobil v Sloveniji – 11 let zapora.
»Sledi postopek poziva na prestajanje kazni zapora v Centru za izvrševanje zaporne kazni v Varaždinu,« so nam še povedali na tamkajšnjem sodišču. Zgodba razvpitega pedofila je pred leti razburjala slovensko javnost, saj je Dovečer po izreku zaporne kazni pobegnil na Hrvaško in upal, da mu tam ne bo treba prestajati kazni. Leta 2004 je bil obsojen na 14 let zapora in na tedanjih devet milijonov tolarjev odškodnine žrtvi, naslednje leto mu je višje sodišče kazen znižalo na 12 let, vrhovno sodišče pa mu je leta 2006 dosodilo 11 let zapora. Čeprav sta bila že takrat za njim razpisana mednarodna tiralica in evropski priporni nalog, so slovenski pravosodni organi šele februarja lani zaprosili hrvaške kolege, naj hrvaško pravosodje prizna slovensko kazen in Dovečerja strpa za hrvaške zapahe. Sodišče v Varaždinu je vse do decembra lani čakalo na prevode ogromnega kupa slovenske dokumentacije o tem primeru in končno potrdilo kazen. A s tem zgodba še ni bila končana, saj je hudo bolni Dovečer našel toliko moči, da je vložil pritožbo, ki je romala na vrhovno sodišče.
Silil jo je s psom
11-letna zaporna kazen bo za njegovo pastorko pomenila le majhen obliž na njene rane, saj so te zaradi trpinčenja pregloboke. Dovečer je prvič grešil, ko je bila stara šele 12 let, in njegovo izživljanje je morala prenašati kar 12 let. Leta 2004 je bilo mogoče na sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču slišati grozljive spomine zlorabljene mladenke. Šele ko ji je bilo 10 let, je izvedela, da ni njen pravi očka. Približno dve leti pozneje se ji je zdel žalosten, privila se je k njemu in sledilo je njegovo vprašanje, ki je pomenilo tudi začetek trpinčenja: »Mi boš dala?« Ko je bila v drugem letniku srednje šole, ji je naredil otroka, po splavu pa je še naprej rinil vanjo. Silil jo je celo, naj ima pred njim spolne odnose s psom, rešila pa jo je žival, ki je cvileče pobegnila iz sobe. Končno se je opogumila pri 24 letih, ko je s pomočjo sestre (njena mati je imela z Dovečerjem še dve mlajši hčerki) pobegnila v varno hišo in vse grozote zaupala policiji. Po pobegu na Hrvaško je Dovečer živel v rodni vasici Struga na območju Varaždina in bil zaradi hrvaškega državljanstva varen pred izročitvijo slovenskim pravosodnim organom. Tomova žena Milena ob zadnjem obisku hrvaških novinarjev ni pustila, da bi se pogovarjali z njim, ker je zelo bolan. Povedala je, da sta selitev v Strugo načrtovala že prej in da ta nima nobene zveze s sodbo v Sloveniji. Po njenem mnenju je ta krivična, saj je prepričana, da mož ni posiljeval pastorke, poročanje medijev pa je označila za traparije in neumnosti.
