LJUBLJANA – Čeprav res ni nobenega neposrednega dokaza, da je ravno Ljubica Vozlič iz Kisovca umorila svojega nekdanjega partnerja Karla Weissa, je tožilki Liljani Tomič, ki je za obtoženo predlagala 15 let zapora, uspelo prepričati sodišče, da obstaja sklenjen krog indicev, ki ne dopušča nobene druge razlage. Senat pod predsedstvom sodnice Jasmine Javornik se je strinjal s tožilstvom, da je Vozličeva morilka, ki jo je treba zapreti. Ni pa sledil predlogu tožilke in je Vozličevi prisodil deset let. A o zadevi bodo prej svoje še enkrat povedali tudi višji sodniki. Ti so eno sodbo Vozličevi – oprostilno – enkrat že razveljavili.
Moški umrl nasilne smrti
Nesrečni 62-letni nemški državljan Karl Weiss si je zdaj že davnega avgusta 1998 na Veliki Ilovi Gori nevede skopal grob. Nemec je z bajalico iskal vodo in skopal več kot tri metre globoko jamo, iz nje pa so ga policisti izkopali maja 2002. Truplo je bilo seveda zelo načeto, a so forenziki s skrbno obdukcijo ugotovili, da je moški umrl zaradi nasilja, vidne so bile namreč poškodbe glave. Kot se za vaške govorice spodobi, so ljudje kmalu po Weissovem izginotju vedeli vse in še več. Govorice so znova prišle na površje po najdbi trupla in takrat so nekateri začeli glasneje govoriti, da ga je v smrt pahnila njegova tedanja partnerica Ljubica Vozlič. Čivkanje vrabcev je prišlo na ušesa preiskovalcem. Tudi oni so postali pozorni na različna pojasnila o tem, kam je kar na lepem izginil Weiss.
Kot je tudi včeraj v sklepni besedi opozorila tožilka Liljana Tomič, je bil Weiss nazadnje viden, ko je šel kopat vodnjak. Vozličeva je še istega dne sprva sama zasipavala luknjo, nato pa za pomoč prosila nič hudega slutečega sovaščana Franca Rometa, ki ji je pri tem pomagal. Kot je to nato povedal še drugim, mu je dejala, da jo je treba hitro zasuti. Naglico, zaradi katere je Vozličeva zasula celo lestev v jami, pa je tožilka pripisala ravno skrivanju trupla.
Weissa so seveda začeli pogrešati in Vozličeva je znala pojasniti, kaj se je zgodilo z njim. A težava je tičala v tem, da je bilo več različnih pojasnil. Njegov nenadni odhod je pojasnjevala enkrat tako, da je povzročil prometno nesrečo in je zaprt v Nemčiji, drugič, da je šel na morje, da si je našel drugo žensko. Svojcem je prav tako povedala o nesreči, ki naj bi jo povzročil v Avstriji – tudi sodišče pa se je lahko prepričalo, da Weissa v tamkajšnji kazenski evidenci ni. Vozličeva je po besedah tožilke povedala tudi, da je Weiss pred odhodom spakiral svoje škornje in delovno obleko, prav tisto, v kateri so ga pozneje našli.
V ozadju umora denar
In motiv? Tomičeva je prepričana, da je bilo posredi koristoljubje, saj naj bi Weiss med drugim od Vozličeve zahteval potrdilo, iz katerega bi bilo razvidno, koliko je vložil v njeno hišo. O Vozličevi nič dobrega menda niso vedeli povedati niti sokrajani, ki so jo poznali kot nasilno žensko, ki bi bila zagotovo sposobna moriti. O njej so znali povedati celo, da je doma sušila zelene mušnice (prav s temi naj bi sodeč po pisanju anonimneža v grob spravila tudi Rometa, čeprav je uradno umrl zaradi raka).
Sodišče se je pri izreku sodbe oprlo tudi na besede sina Stjepana Lukiniča iz prvega zakona, ki je na materin račun nanizal vrsto obtožb. Na ponovljenem sojenju ga niso mogli zaslišati, ker je vmes naredil samomor. Za zagovornika Mitjo Pavčiča, ki je že napovedal pritožbo, sinovo pričevanje ni presenečenje, saj sta bila z materjo v izrazitem konfliktu. Sodišče je neuspešno prepričeval, da obstaja razumen dvom o tem, da je Vozličeva res morilka. Opozoril je, da obstaja vrsta drugih mogočih razlag, tudi ta, da je bila Weissova smrt naravna – izvedenec te možnosti namreč ni mogel stoodstotno izključiti. Lahko pa bi se zgodilo tudi tako, kot meni Vozličeva, ki je krivdo zvalila na zdaj že pokojnega sovaščana Rometa. Ta je rad zahajal k njej, ljubosumje pa je bilo po njenem prepričanju krivo, da je pokončal Nemca. »In zakaj bi ga ubila, če sem res tako mahnjena na denar? Zdaj bi namreč lahko živela z njegovimi 2400 evri na mesec, ne le s svojo pokojnino v višini 400 evrov,« pa je po izreku sodbe dejala razburjena Vozličeva, ki se je sodnici tudi cinično zahvalila.
