Litovec hoče v slovenski zapor

LJUBLJANA – Ena največjih težav naših zaporov je prenatrpanost, a kljub temu je za tiste, ki v njih bivajo, očitno dovolj dobro poskrbljeno, da hočejo tam kazen odslužiti tudi obsojenci iz tujine. Eden izmed teh je Arijus Skopas iz Litve, ki so ga v začetku februarja letos na podlagi dveh evropskih nalogov za prijetje vklenili na ljubljanskem letališču. Tja je, kot smo izvedeli, priletel s španskega Tenerifa in je nato prek Ljubljane načrtoval polet proti Makedoniji, kjer bi se pridružil ženi in otroku. Da očitno slovenski varnostni organi precej podrobno gledajo evidence iskanih ljudi, so na Brniku dokazali že sredi prejšnjega meseca, ko so zaradi srbske tiralice iz leta 2006 prijeli nekdanjega kosovskega premiera in poveljnika OVK Ramusha Haradinaja.

Kakor koli, litovske oblasti želijo Skopasa v domovini, ker je bil marca 2011 na sodišču v kraju Kaunas pravnomočno obsojen na dve leti zapora zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Po pisanju tamkajšnjega časopisa je avgusta 2010 na eni izmed kaunaških ulic v vinjenem stanju obračunal z nekim moškim in mu huje poškodoval glavo. Čeprav se je zagovarjal, da ni kriv, in tudi v pritožbah zatrjeval, da je moškega le odrinil, mu sodišče ni verjelo in mu dveletno ždenje za rešetkami tudi pravnomočno potrdilo.

Boji se mučenja v domači državi

Skopas, proti kateremu bi se moral v Litvi takrat začeti odvijati tudi kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj goljufije in nezakonite pridobitve premoženjske koristi, zaradi česar je bil izdan tudi drugi evropski nalog za prijetje (prvi nalog velja za prestajanje kazni zapora), je medtem državo zapustil in se vse do februarja letos izogibal rešetkam. Edino vprašanje, ki še ostaja odprto, je, kje bo dveletno zaporno kazen dejansko odslužil – pri nas ali v Litvi? Seveda je treba opozoriti tudi na to, da bivanje v slovenskem zaporu ni poceni. V letošnjem poročilu o evropskih zaporih v letu 2013 Svet Evrope ugotavlja, da Slovenija za bivanje enega zapornika nameni 69 evrov na dan, kar je sicer manj, kot znaša povprečje v Evropi (96,7 evra), a hkrati precej več, kot za zapornika denimo namenijo v Litvi. Tam je namreč strošek na zapornika le 12,52 evra. Preprost izračun pokaže, da bomo morali Slovenci, če bo Skopasu na koncu uspelo kazen odslužiti pri nas, za njegovo bivanje v zaporu odšteti dobrih 50.000 evrov. Zakaj že?!

Da ni nobenih zadržkov za Skopasovo predajo omenjeni baltski državi, sta se strinjala tako kranjsko okrožno kot ljubljansko višje sodišče. A je Litovec temu nasprotoval in se pritožil na ustavno sodišče, to pa je razveljavilo sklepa obeh sodišč glede izročitve. Kot so v obrazložitvi zapisali ustavni sodniki, je Skopas trdil, da je bilo v postopku odločanja o dovolitvi predaje kršenih več členov ustave. Ves čas je namreč opozarjal, da bo v primeru predaje Litvi »podvržen mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju tako državnih organov kot tudi zapornikov v tamkajšnjih zaporih«.

Preiskovalna sodnica kranjskega okrožnega sodišča naj bi nato, kot piše v obrazložitvi sodbe ustavnega sodišča, na podlagi Skopasovih opozoril pridobila dodatne podatke od litovskih pravosodnih organov in nato zunajobravnavnemu senatu okrožnega sodišča predložila obrazložen predlog o izpolnjenosti vseh pogojev za predajo. Tu pa je nastal problem, saj tako Skopas kot njegov slovenski zagovornik nista imela možnosti, da bi se seznanila s temi podatki in nanje tudi odgovorila. Kljub pritožbi na višje sodišče je to dalo prav nižjemu sodišču, saj je menilo, da 23. člen zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU ne določa, da bi morala biti zahtevana oseba in njegov sogovornik seznanjena z obrazloženim predlogom preiskovalne sodnice, kot naj bi veljalo za obrazložen predlog za podaljšanje pripora.

Prav to pa po prepričanju ustavnih sodnikov pomeni kršenje 22. člena ustave, ki vsakomur zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici. Celotna zadeva se vrača v vnovično odločanje kranjskemu okrožnemu sodišču, to pa seveda pomeni, da do dokončne odločitve Skopas ostaja v Sloveniji.