Lidlovemu roparju bodo sodili v BiH

CELJE – Zdaj je postalo jasno, da enega najbolj iskanih ubežnikov, Bosanca Leona Bojića – vodi ga tolpa, ki je pred tremi leti oropala poslovalnico Lidla na Mariborski v Celju, pri poskusu velike tatvine v šentjurskem Akvoniju pa so nepridiprave prijeli –, ne bo dosegla slovenska roka pravice. Višje sodišče v Celju je po pritožbi Bojićevega odvetnika Dušana Tanka namreč prikimalo tožilstvu, ki želi kazenski pregon in sodni spis prepustiti kolegom v BiH. Naši pravosodni organi so tako dvignili roke od roparja z zavidanja vrednimi alpinističnimi sposobnostmi, ki je zaslovel tudi po odmevnem pobegu iz celjskega zapora, ko je paznikom zbežal pred nosom, in to na kraju, kjer bežati ni mogoče. Iz službe so takrat vrgli pravosodnega policista Igorja Cvikla, ki je izgubil tudi vse pravde na sodiščih.

Leon Bojić bo kmalu napolnil 46 let in se bržčas ni veliko menil za preglavice svojega paznika. V domačem Sanskem Mostu se je lahko gibal brezskrbno in v miru zapravljal dobrih 41 evrskih tisočakov, kolikor je znašal plen iz Lidla. Državi nimata sporazuma o izročanju oseb, izmenjujeta si samo sodno pisanje. Obtoženi je pošto prejemal, kar je razvidno iz povratnic, kako se je zabaval ob prebiranju njene vsebine, lahko le ugibamo. Bo odslej kako drugače?

»Izpolnjeni so vsi pogoji za odstop spisa. Bojić je državljan BiH, v tej državi ima stalno prebivališče in po ugotovitvah policije tam tudi živi. Sojenja v Sloveniji ni mogoče izvesti, kljub pripornemu nalogu in mednarodni tiralici njegove navzočnosti ni mogoče zagotoviti, iz BiH pa so že sporočili, da nam ga ne bodo izročili,« so med drugim zapisali višji sodniki. Bosanske sodnike k prevzemu primera zavezuje pogodba med državama iz leta 2010, ki zajema pravno pomoč v civilnih in kazenskih zadevah. »Lahko ga tudi odklonijo,« opozarja Tanko, »kajti države se običajno upirajo prevzemu tujih spisov, saj imajo že svojih dovolj. BiH seveda nima tolikšnega interesa za pregon, kakor če bi kaznivo dejanje storil na njihovem ozemlju. Postopek je težje izvedljiv in manj objektiven, tudi stroški odpadejo na državo gostiteljico procesa.«

Bosanski sodniki mu bodo sodili na podlagi naše obtožnice in dokaznega gradiva, vendar po kazenski zakonodaji Federacije BiH. Dobil bo novega odvetnika ali si ga bo izbral sam, BiH Slovenije tudi ni zavezana obveščati o poteku sodnega procesa, pričakovati pa je, da nam bodo sporočili vsaj sklepe. Če ga bodo obsodili, bo kazen odsedel v svoji državi, kjer pa proces gotovo ne bo tako odmeven in spektakularen, kot bi bil pri nas.

»Pobeg ni kaznivo dejanje, toda procesni roki so zaustavljeni in primer ne more tako hitro zastarati. Menim, da bi mu slej ko prej lahko sodili v Sloveniji, saj bosta državi v doglednem času sklenili sporazum o izročanju oseb, BiH pa tudi ne bo večno zunaj EU,« dopolni Tanko in doda, da bi ga v primeru, če BiH sprejme pregon, Bojića pa ujame slovenska policija, ubežnika morali izročiti oziroma vrniti Bosancem. Odškodnine, ki so običajno stvar dolgotrajnih in zapletenih civilnopravnih postopkov, se lahko izterjajo meddržavno, zanj pa je primer Leona Bojića s tem končan.