TRAGEDIJA

Ležal na njivi, ko ga je povozil policist

Objavljeno 04. marec 2013 08.07 | Posodobljeno 03. marec 2013 22.47 | Piše: Aleš Andlovič

Življenje Simona Slane se je na njivi z bučami pri Bukovcih povsem obrnilo na glavo.

S policijsko škodo naj bi bil Marjan Premzl zapeljal čez Simona, ki je po padcu z motorja obležal na njivi (foto: osebni arhiv).

NOVA VAS PRI MARKOVCIH – Zadnje nedelje lanskega maja danes 22-letni Simon Slana ne bo nikoli pozabil. Na tragično nesrečo, ki pa jo imajo mnogi za več kot le naključen splet dogodkov, ga bodo vse življenje spominjale hude poškodbe in še precej vode bo preteklo po strugi reke Drave, preden si bo mladenič tudi psihično opomogel. Širno Slovenijo je kritičnega nedeljskega popoldneva obšla vest, da je policist s službenim avtomobilom na njivi pri Bukovcih povozil bežečega motorista. Čeprav je od tragične nesreče minilo že skoraj leto dni, Simon o nesreči še vedno težko govori, venomer zadržuje solze in je vidno vznemirjen.

»Tistega popoldneva bi Simon moral s sosedi igrati nogomet, a ker na travniku za sosedovo hišo ni bila pokošena trava, se je vrnil domov. Z ženo sva sedela v delavnici in prosil sem ga, naj skoči po škatlico žvečilnih gumijev v lekarno na Ptuju,« je zgodbo začel pripovedovati Simonov oče Marjan Slana. Nihče takrat ni pričakoval, da bo Simon zajezdil motorno kolo, ki je stalo v garaži pod delavnico. Ker je Marjan Slana računalniški navdušenec, ima na delavnici nameščene varnostne kamere, ki so posnele celotno dogajanje. Simon se je z motorjem enduro odpeljal, trinajst minut zatem se je vrnil. Ker se je za njim podil policijski avtomobil, na domačem dvorišču ni ustavil, ampak je zdrvel mimo.

Simon nam je z vidno težkim srcem pripovedoval, zakaj je pobegnil pred policistom: »Da naj bi me policist ustavljal že na Ptuju, ne drži. To lahko potrdita prodajalki cvetja, kjer sem se zapeljal mimo policijske patrulje. Ko sem bil kakšne tri kilometre od doma, sem v vzvratnem ogledalu opazil policijski avtomobil. Vozil je le kakšen meter za menoj, prižgane je imel rotacijske luči. Ustrašil sem se in pobegnil. Bežal sem izključno, ker nisem imel vozniškega izpita za motorno kolo.« Krivdo, zakaj sin ni opravil vozniškega izpita za motorno kolo, pa prevzema oče Marjan: »Nisem mu dovolil, saj sem si rekel, da si bo zatem kupil težek motor, se ponesrečil in ubil.«

Po zasledovanju je čezenj zapeljal policist Marjan Premzl

Varnostne kamere nazorno kažejo, da je bila v policijskem avtomobilu, ki je sledil bežečemu motoristu, le ena uradna oseba – kot se je pozneje izkazalo, policist Marjan Premzl iz Dornave. Simon je le par metrov za domačo hišo zavil na makadamsko pot, ki vodi k strugi reke Drave. Začelo se je skoraj tri kilometre dolgo zasledovanje po brezpotjih, ki se je končalo na njivi z bučami v Bukovcih. Vse dogajanje je tragičnega popoldneva opazoval eden od bližnjih sosedov, ki je na vrtu sadil sadno drevo. Na presenečenje vseh možakarja do danes še ni zaslišal nihče, policisti pa so ga takoj po nesreči, tako kot vse druge nevpletene, odganjali s kraja nesreče.

Toda možakar pozna zgodbo, ki povsem spremeni dosedanji pogled na nesrečo. Simonov motor in policijski avtomobil po njivi nista vozila drug za drugim, ampak vzporedno, med njima je bilo kakšnih deset metrov razlike. To je razvidno tudi iz sledi na njivi. Ko je Simon izgubil oblast nad motorjem in padel po njivi, je policist sunkovito zavil v desno in zapeljal čez ležečega motorista. »Da naj bi Simon vstal in poskušal zbežati, ne drži. Ležal je na tleh, ko je policist zapeljal čezenj, najprej s sprednjim kolesom, nato še z zadnjim,« je dodal njegov oče. Poškodbe so bile strašne. Ko so ga v ptujski bolnišnici slikali na rentgenu, je zdravnik le odkimaval z glavo. Premestili so ga v mariborski klinični center, kjer so naredili dolg seznam njegovih poškodb. Imel je serijske zlome hrbtenice, ključnice in reber. Stisnjeni je imel pljučni krili, poškodovano je bilo tudi srce. Operirati so mu morali kolk, medenica je bila zdrobljena. »Ko sem nekega dne zdravnika vprašal, ali bom še lahko tekel, kot sem vsak dan pred nesrečo, mi je odvrnil, naj ne razmišljam o tem, naj bom srečen, če bom še sploh kdaj hodil,« nam pove Simon.

Mesec dni je ležal v mariborski bolnišnici, vsak vdih je bil nadvse boleč in neprijeten. Toda z mladostno vztrajnostjo si je opomogel. Zdravljenje še danes ni zaključeno, Simon vsak dan hodi na štiriurno rehabilitacijo. »Zdravnikom in osebju v UKC Maribor vsa čast,« je dodal. Sicer so kolk uspešno operirali, a mu v nadaljevanju življenja nova operacija ne bo ušla. Nesreča mu je življenje postavila na glavo. Prej je delal v podjetju v Nemčiji, ki je sestavljalo robote. Ker se zaveda, da verjetno nikoli več ne bo mogel preživljati fizičnih naporov, se je odločil za študij. Z dekletom sta se preselila v Maribor, kjer se je Simon vpisal na fakulteto za elektroniko, računalništvo in informatiko. Med zdravljenjem ga je dvakrat obiskal minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, medtem ko na opravičilo ali pogovor z voznikom policijskega avtomobila, ki bi mu pojasnil, zakaj je zapeljal čezenj, zaman čaka že skoraj leto dni. Pa od Dornave, kjer stanuje Marjan Premzl, do Nove vasi pri Markovcih ni bog ve kako daleč. Vsega šest kilometrov. 

Policista preganjajo tožilci

Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da naj bi policist razbral registrsko številko, ki je bila nameščena na motornem kolesu. Prav tako naj bi sredi zasledovalne akcije ignoriral ukaz po radijski vezi, češ da je lastnik identificiran in naj prekine pregon. Mariborski policisti so ustanovili komisijo, ki je preverila okoliščine primera, in ugotovili, da policist ni kršil delovnih obveznosti. Marjan Premzl je nekajkrat obiskal psihosocialno pomoč, še danes pa opravlja službo na istem delovnem mestu. Da se je lova za pobeglim motoristom lotil preveč nevarno, pa menijo na specializiranem tožilstvu, ki je pristojno za pregon policistov. Tako je tožilstvo zoper policista Marjana Premzla na pristojno sodišče vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Ležal je na tleh, ko je policist zapeljal čezenj, naprej s sprednjim kolesom, nato še z zadnjim.

Deli s prijatelji