HUDINJA, CELJE – »Vse je isto, kot je bilo tistega dne. Vem le to, da Dragana nimamo več, ne vem pa, zakaj in kdo je kriv,« je včeraj kar vztrepetal glas Boža Žuniča iz Laškega na obletnico velike tragedije na Rogli; 17. januarja lani je namreč izvedel, da sta z ženo Milanko izgubila komaj 24-letnega sina. Žunićevi se občasno slišijo tudi z drugima družinama, ki ju je prav tako doletela grozljiva vest iz enega najbolj znanih slovenskih zimskih letovišč. »Za vse je ista katastrofa. Nihče ti ničesar ne pove, večino vsega, kar vemo, smo izvedeli iz medijev. Obljubili pa so nam, da nam povedo, kaj se je v resnici zgodilo, da bomo dobili na pismeno, a nič.«
Čakali na njihov klic
Kronisti so tistega dne iz Hudinje pod Roglo poročali, da je lastnik v enega od apartmajev v hiši Kragulj prišel preverit, ali je v njem res nekaj narobe z vodo, in naletel na grozljiv prizor. Tam so mrtvi ležali Dragan, njegova nekdanja sošolka Bernarda Hiti iz Spodnjih Limovcev pri Trojanah ter njen fant Davor Grofelnik s Polzele, oba sta bila stara 24 let.
V soboto so svojcem in prijateljem sporočili, da gredo v nedeljo za nekaj dni smučat. Bernarda je svoji sestri obljubila, da se bo po telefonu oglasila v ponedeljek, vendar se ni. Še v torek, le kako uro, preden so jih našli mrtve, je tudi Draganova sestra med kramljanjem ob kavi prijateljici navrgla, da se ji zdi močno čudno, da se ji brat nič ne oglasi. »To je pričakovala že zato, ker mu je kupila opremo za deskanje na snegu, zato jo je zanimalo, kako izkorišča darilo.«
Vest se je kot blisk razširila po vsej državi, obdukcija pa je razkrila, da je bil za trojico usoden tihi morilec brez vonja in okusa, ogljikov monoksid. Bernarda, Dragan in Davor niso imeli te sreče, da bi občutili pomenljive znake, kot so glavobol, oslabelost, omotica, slabost in celo bruhanje, in bi morda še pravočasno odšli na svež zrak. Skoraj zagotovo jih je doletelo med spanjem.
Neštetokrat smo po tragediji na Rogli slišali opozorila, naj bodo kurilne naprave redno vzdrževane in pravilno servisirane in da je zelo modro namestiti alarmno napravo, ki s piskanjem opozori na prisotnost ogljikovega monoksida. A za tri družine so taka opozorila precej pusta, najbližjih jim ne more vrniti nihče.
Da je bilo nekaj hudo narobe z ogrevalnimi napravami v usodnem apartmaju številka 5, je bilo jasno od vsega začetka. Kmalu po tragediji smo se pogovarjali z Marjanom Lapuhom iz Dimnikarstva Lapuh, ki pokriva Hudinjo. »Grozno je, kar se je zgodilo, ne vem pa, kako se je lahko,« je dejal in dodal, da so dimnike v Kragulju očistili minulega 19. oktobra. »Šlo je za tri dimnike in vse je bilo v redu.« Meritev niso opravili, ker niso imeli ključev vseh treh apartmajev. Vendar pa, tako je dejal Lapuh, mora serviser tako in tako enkrat na leto preveriti peči.
Tožilci hočejo več
Kot je pokazala uradna preiskava, je trojica v apartma prišla 15. januarja popoldne z napotnico ene izmed turističnih agencij. V njem sta bili dve peči, plinska in na trdo kurivo. Ob prihodu so začeli prostor ogrevati s plinsko pečjo, hkrati pa so zakurili tudi kaminsko. Po vseh ugotovitvah, zaseženi dokumentaciji, izdelanih izvedeniških mnenjih, sodnih obdukcijah in zbranih obvestilih so pristojni ugotovili, da so na dan prihoda umrli zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida.
Ta je nastala zaradi hkratnega delovanja kaminske in plinske peči, zaradi pomanjkljivega dovoda kisika v prostor, nepravilnega izgorevanja in nezadostnega odvajanja dimnih plinov iz prostora. »Kriminalisti sumijo, da lastnik ni poskrbel za pravilno namestitev, delovanje in vzdrževanje kurilnih in dimnih naprav, odgovorno osebo dimnikarskega podjetja pa, da je pregled kurilne in dimne naprave opravila pomanjkljivo, nestrokovno in v nasprotju z veljavnimi predpisi,« je po junijski vložitvi kazenske ovadbe ugotovitve povzela uradna govorka celjskih policistov Milena Trbulin.
Ovadili so torej izvajalca dimnikarskih storitev Marjana Lapuha in lastnika apartmaja Ernesta Plesnika. Tožilcem so sporočili, da sta prav onadva odgovorna po 314. členu kazenskega zakonika: Povzročitev splošne nevarnosti. Ta med drugim veleva, da se tisti, ki ne zagotovi splošne varnosti ljudi in povzroči nevarnost za življenje ljudi, kaznuje z zaporom do petih let. Če pa tako njegovo ravnanje terja smrt ljudi – tako je bilo tudi v tem primeru –, je zagroženih do osem let zapora.
A čeprav je od vložitve ovadbe minilo že precej mesecev, se odtlej ni zgodilo nič, potoži Draganov oče Božo, pritrjuje pa mu tudi odvetnik Primož Krapenc iz odvetniške družbe Krapenc, ki v tej zadevi poleg oškodovancev Žunićevih zastopa tudi Grofelnikove. »Še zmeraj smo torej daleč od odgovora na to, kdo, poleg solidarne odgovornosti, je bil ključen člen v tej zgodbi, da se je končala tako tragično.«
Da družine Bernarde, Dragana in Davorja čaka še zelo dolga pot do resnice in pravice, nam potrjuje tudi odgovor pristojnega celjskega okrožnega tožilstva. Njihov vodja Ivan Žaberl nam namreč ni odgovoril, da je sojenje v kazenski zadevi morda že razpisano, tožilci celo sploh še niso sprejeli odločitve, kaj bodo storili z ovadbo ter ali in koga bodo tudi uradno obtožili. Še več: »Sporočam vam, da smo avgusta 2012 na policijsko upravo Celje podali zahtevo za dopolnitev kazenske ovadbe.«
Delni odgovor so tožilci od policistov prejeli pred par dnevi, in sicer 9. januarja, del odgovora pa še pričakujejo. Prejeli ga bodo kmalu, obljubljajo celjski policisti, ki so pri zbiranju določenih obvestil že v končni fazi.
