Lenartove smrti ne more preboleti

NOVO MESTO – »Ni besed, s katerimi bi izrazila, kako se počutim. Že dva meseca in pol mi je zelo težko, mogoče je kakšen dan, da ne,« po več kot osmih mesecih od smrti svojega sina Lenarta Krevsa pripoveduje njegova mama Karmen Krevs. 18-letni Lenart je namreč umrl nekaj ur pred lanskim 1. majem, ko ga je na Ljubljanski cesti v Novem mestu do smrti povozil znani tamkajšnji podjetnik Zlatko Zagorc. Policija je takrat ugotovila, da je Zagorc v Veliki Bučni vasi zapeljal na nasprotno stran in zadel 18-letnika, ki se je s skuterjem peljal po svoji strani ceste. Trčenje je bilo tako silovito, da je Lenarta odbilo več kot 30 metrov daleč, zaradi poškodb pa je umrl na kraju nesreče. Preizkus alkoholiziranosti je Zagorcu pokazal 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, poleg tega pa je bil tudi pod vplivom kokaina. Glede na vsa zbrana dejstva sta Karmen in njena hčerka Nastja pričakovali, da bo povzročitelj nesreče v zelo kratkem času sedel na zatožno klop, a se to ni zgodilo.

Mesec po nesreči, natančneje 30. maja lani, so novomeški tožilci vložili zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 324. členu kazenskega zakonika, po katerem je zagrožena zaporna kazen od enega do 12 let zapora. Sodišče je nato čez manj kot mesec preiskavo tudi uvedlo ter osumljencu, kot so nam pojasnili na novomeškem okrožnem državnem tožilstvu, na njihov predlog odvzelo vozniško dovoljenje za čas trajanja kazenskega postopka. Sklep o tem je postal pravnomočen 7. oktobra lani. Zagorčev zagovornik se je medtem na sodišče obrnil z zahtevo za izločitev dokazov, kar je sodišče s sklepom 3. oktobra zavrnilo. S tem se obramba ni strinjala in je 28. oktobra na višje sodišče v Ljubljani vložila pritožbo, ki pa je tik pred božičnimi prazniki odločilo, da se pritožba zavrne. Zagorčev zagovornik Dejan Rituper nam je ob tem povedal, da je predlog za izločitev dokazov vložil, ker se odredba policistov ni nanašala na celotno toksikološko preiskavo, in tako naj bi bili dokazi nezakoniti. Pričakuje, da bo tožilstvo glede na odmevnost primera kmalu vložilo tudi obtožnico, in na potezi bo tako sodišče.

Ni iskreno mislil z opravičilom

Glede na vsa zbrana dejstva je Karmen Krevs ves ta čas pričakovala, da bo Zagorc sprejel odgovornost za sinovo smrt. Nazadnje ga je skupaj s hčerko Nastjo videla na policiji nekaj dni po nesreči. »Nekaj je jecljal, da mu je žal. Kakšen dan pozneje pa smo dobili pismo, v katerem piše, da se ne čuti krivega, ker da v danem trenutku ni bilo kaj storiti. On širi govorice, da je Lenart vozil po njegovi strani in da ni bil nič kriv. Mislim, da se s tem obžalovanjem bolj boji zase, ne pa da bi iskreno obžaloval. Tega ne čutim,« pravi Karmen in dodaja: »To sem pričakovala, ker mi je sam policist rekel, naj tega ne pričakujem, ker je bil aroganten na kraju nesreče. Ne počuti se odgovornega.« Po vsem skupaj tako meni, da njegovo opravičilo ni bilo iskreno, saj je od znanke slišala, kako ji je Zagorc rekel, da je nekoga ubil, a da ni bil kriv.

»Njegove zavorne poti ni bilo, bila je samo Lenartova. On je rekel, da je samo nekaj belega videl. Če človek gleda, najbrž tudi vidi?« se sprašuje Krevsova in omenja govorice, ki krožijo po Novem mestu, da Zagorc še vedno vozi avto brez vozniškega dovoljenja. »Govori, da ga vozijo sorodniki. Lenartovi prijatelji pa pravijo, da so ga videli za volanom. Nisem v stanju, da bi šla gledat. Niti enkrat ga potem nisem več videla in si ga tudi ne želim videti. Ampak tisti, ki to vedo, jih boli, saj je imel Lenart veliko prijateljev, ki jih je nesreča prizadela.« Sama se, kot nadaljuje, zaradi tega ne počuti več varno in si ga ne želi videti: »Meni bi bilo grozno, če bi ga videla. Ne vem, kako bi reagirala.« Opozorila pa je na še eno dejstvo: »On bi zdaj rad nižjo kazen. Na sodišču je hotel izpodbijati, da je bil pod vplivom droge. Da bi dobil milejšo kazen po drugem členu. Tudi to kaže, da je človek neodgovoren. Če bi jaz to naredila, bi rekla, poglejte, jaz sem kriva, naredite z mano, kar hočete. Ne vem, kako lahko sploh živi.«

Naj se čim prej konča

Ker smo hoteli slišati tudi drugo plat zgodbe, smo poklicali Zlatka Zagorca, oglasil se nam je iz Beograda. Poudarja, da nesrečo še danes močno obžaluje in da je tudi sam prizadet. Poudarja, da se je takoj po nesreči družini pisno opravičil. »Družini sem se želel tudi osebno opravičiti. Večkrat sem šel do njih, še na policiji, ko so bili zraven policisti. Ampak nista želeli ne mama ne sestra sprejeti mojega opravičila,« poudarja sogovornik in dodaja, da so mu potem očitali, da se ni opravičil očetu. »Ampak nisem vedel, da so ločeni. Družini Krevs sem pisal opravičilo, nisem pa mogel vedeti, da očeta ni tam. To, kar želijo pokazati, je en sam namen: da bi izpadel kot ne vem kakšna oseba in da bi me lahko zaradi tega strožje kaznovali,« pravi Zagorc. V pismu je tako med drugim zapisal, da ni mogel narediti nič, da bi v tistem trenutku nesrečo preprečil. A tudi te njegove besede, kot pravi, so nato obrnili. »Jaz sem rekel, da nisem mogel nič narediti, da bi v tistem trenutku to preprečil. Ne pa, da nisem mogel nič narediti, da ne bi tega preprečil. V tistem trenutku nisem mogel preprečiti, čeprav sem si še tako želel, da se to ne bi zgodilo, in si tudi danes enako želim,« pravi in zavrača namigovanja, da kljub odvzemu vozniškega izpita še kar vozi avto. »To so laži,« poudarja in dodaja, da od takrat avtomobila ne vozi več. Zatrjuje tudi, da pred tragično nesrečo nikoli ni pijan sedel za volan in da ni naredil nobenega prekrška. Glede zbranih dokazov pa pravi, da je v njih vse sporno. »Ni bilo 0,52 alkohola, ampak 0,47. Zanikam tudi, da bi vozil pod vplivom drog!« še dodaja Zagorc.

Zavrnil je tudi namigovanja, da želi s pritožbami na sodišče zavlačevati kazenski postopek. »Že na začetku sem sodnici povedal, da želim, da se čim prej konča ta zadeva,« pravi in dodaja, da je zaradi različnih napadov na njegovo družino, različnih groženj in razbijanja njihovega premoženja na policijo že podal kazenske ovadbe zoper posameznike. Razmišljal je celo, da bi se odselil v drug kraj. »Upam, da želijo kaj več kot le maščevanje,« pravi Zagorc in zatrjuje, da bo na koncu sprejel kakršnokoli odločitev sodišča in da je na to pripravljen že od prvega dne, ko se je nesreča zgodila.