SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Blaguško jezero je turistični biser Slovenskih goric. Pred leti je celo nekdanjega luksemburškega smučarskega zvezdnika Marca Girardellija zamikalo, da bi na njem uresničeval svoje vlagateljske ambicije. Za to, da se je poslovil, še preden je zares zagrabil, je poskrbela naša zakonodaja. Kljub temu lepo Blaguško jezero, obkroženo z gozdovi in neokrnjeno naravo, nedaleč od občinskega središča Svetega Jurija ob Ščavnici ter pomurske avtoceste, se vsaj poleti kar solidno razdaja obiskovalcem od vsepovsod. Še posebno privablja sprehajalce, tabornike, ribiče ...
Kdo in zakaj oba?
Blaguško jezero z okolico je mali raj za številne živalske vrste. Za svojega so si ga izbrali tudi labodi, ki pa žal očitno nekoga motijo.
»Že leta jih opazujem in občudujem na tem jezeru. Mnogi smo se nanje že kar navezali, saj nam s svojo belino pričarajo pravo idilo. A žal se jim zadnje čase tu ne godi več dobro. Lani je samica ostala sama prav v času, ko so se parčku izlegli mladiči. In tudi ti so žalostno končali. Ko je labodka pozneje poiskala novega partnerja, je letos že kazalo, da jima bo usoda milejša. A glej ga, zlomka – tudi novi partner ni dolgo užival sreče. Tudi tega je – saj ni res, pa je – nekdo pokončal. Umoril, zastrupil? Malo po partnerjevi smrti je samička iz zavetja v zgornjem delu jezera, kjer je že prej gnezdila, priplavala z osmimi mladički. Pridno gara, da priskrbi dovolj hrane za vse nenasitne kljunčke,« nam je žalostno usodo jezerske labodke opisal veliki ljubitelj živali, še posebno ptic, podjetnik Franc Pelcl iz Okoslavcev.
Dobričina Karlek
Nič manj ni razočaran in žalosten Karel Zorman, ljubkovalno Karlek, iz bližnjih Terbegovcev, ki niti sam nima veliko, a še to sleherni dan deli z labodjimi revčki. Razda jim več kruha, kot ga privošči sebi. Z opazovanjem se je prikopal do spoznanja: »Ljudje smo kot ptice.«
Tri leta je Zorman zaposlen prek javnih del ob jezeru kosil in nasploh skrbel za urejenost. Takrat se je še bolj spoprijateljil s tukajšnjimi živalmi in jih vzljubil. Še prav posebno so mu k srcu prirasli labodi. Zato mu je še huje, da jih nekdo mori: »Samo zamislite si, kako je lahko človeku, ki danes krmi te lepe ptice, že jutri pa jih gleda negibne ležati na vodni gladini.«
Karlek občuduje, kako pametni znajo biti labodi: »Kar še posebno potrjuje samica, ki je lani ostala brez samčka in je nekega dne odšla iskat novega fanta. V dveh, treh dneh ga je našla in pripeljala. Žal nista dolgo uživala družinske sreče. Upam pa, da bodo vsaj ti njuni malčki preživeli in se ustalili na domačem jezeru.«
Če ne veš za storilca, je kogar koli težko obtoževati. Menda naj bi motili nekatere ribiče, ker kdaj pa kdaj labod priplava in zamakne trnek. Pa saj bi morali vedeti, da se te vodne ptice ne hranijo z ribami!
Ribolov in kopanje
Akumulacijsko jezero, na osmih hektarjih zgrajeno med letoma 1961 in 1963 z zajezitvijo Blaguškega potoka, so poimenovali po najbližjem kraju Blagušu. Z vodo iz jesenskega in pomladnega dežja naj bi po prvotni zamisli ob poletni suši namakali polja. Globoko do deset metrov zdaj bolj kot namakanju služi ribolovu in tudi kopanju. Žal se je v pol stoletja njegovega obstoja v jezeru utopilo več deset kopalcev. Jezersko vodo bogatijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarenke, rdečeperke in ostriži, a tudi neštete vrste ptičev, med njimi labodi. .
