LJUBLJANA – Medtem ko sta od ustnega izreka sodbe v imenu ljudstva minila že dva meseca, a nepravnomočna okrožna sodba proti gradbenim tajkunom v zadevi Čista lopata še vedno ni spisana, torej je tudi morebitna pravnomočnost še svetlobne mesece ali celo leta daleč, smo Slovenci le dobili prvega pravnomočno obsojenega tajkuna. Trajalo je sicer zelo dolgo, a zgodilo se je tudi to; v obsojenca se je prelevil drugi najbogatejši Slovenec po Managerjevi lestvici multimilijonarjev Igor Lah.
Laiki njegovo premoženje ocenjujejo na za običajne smrtnike bajnih 129,4 milijona evrov. In čeprav bo najverjetneje res držalo, da tranzicijski mogotci niso nujno tudi nepridipravi, v Lahovi zgodbi o uspehu vse le ni bilo pošteno.
Jaz tebi, ti meni
Mu pa sladkosti bogataškega življenja ne bo treba zamenjati za sobivanje s kriminalci najhujšega kalibra in drugimi kurjimi tatovi. Zaradi zlorabe položaja ali pravic je bil namreč obsojen na leto dni pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let in na 30.000 evrov stranske denarne kazni.
Kako dolgo je trajala trnova pot do pravice, pove podatek, da je grešil davnega leta 1996, ko je kot direktor družbe za upravljanje Divida in direktor pooblaščenih investicijskih družb (pid) Kompas Sklad 1 in 2 zlorabil položaj za pridobitev premoženjske koristi tretjemu. Posredniku Damjanu Plescu iz Ljubljane je v imenu Divide tedaj prodal sveženj 5000 Mercatorjevih delnic po 10,43 evra za eno, še istega dne je delnice spet odkupil za oba pida, pri čemer je za delnico odštel 37,56 evra.
Tako je Plescu v enem dnevu pridobil nekaj več kot 135.620 evrov in s tem kršil zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, je v obtožbi zapisalo tožilstvo, po katerem mora družba za upravljanje paziti na pidove interese.
Ko udarijo sodniki
Tožilci so morda v strahu pred vsemogočnimi novopečenimi kapitalisti primer šest let držali v predalih, naposled pa le posegli po spisu ter vložili obtožbo. Na sojenju, ki se je začelo leta 2006, je Lah očitke na svoj račun kajpak zanikal in zanj se je vse skupaj razpletlo sanjsko ter najverjetneje tudi pričakovano. Okrožno sodišče ga je namreč v dvomu oprostilo, saj je pri spornem poslu »nedvomno šlo za gospodarsko dejavnost in je bila drugemu res pridobljena premoženjska korist, Lahu pa ni dokazana naklepna zloraba položaja«.
S tem se niso strinjali na ljubljanskem višjem sodišču, pritrdili so namreč zapisanemu v tožilski pritožbi, da dokazi, zbrani v sodnem spisu, niso bili v celoti ocenjeni, zato je bilo dejansko stanje, kot ga je v oprostilni sodbi opisalo okrožno sodišče, zmotno in nepopolno ugotovljeno. Razveljavili so oprostilko in prvostopenjskim kolegom naložili, naj sodijo še enkrat.
Popoln preobrat
Vnovično sojenje pred ljubljanskim kazenskim okrožnim senatom je res prineslo popolni preobrat, senat je namreč marca lani razsodil, da je bilo Lahovo mešetarjenje z delnicami kaznivo dejanje, saj je s spornim poslom oslabil premoženje pidov.
Tožilstvo je zanj sicer predlagalo eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let ter 30.000 evrov denarne kazni, Sedej Grčarjeva pa je kot prva slovenska sodnica poslala tajkuna za zapahe. Resda pogojne, saj je menila, da bo 6 mesecev na dve leti in 15 tisočakov evrov zanj dovolj poučna kazen, »da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal«.
Pritožba
Tožilstvu pa še ni bilo dovolj, zato se je tudi nad to sodbo pritožilo. Kajpak z njo ni bil zadovoljen niti Lahov odvetniški stroj, zato je višje sodnike pozival, naj ga oprostijo. In kaj so na svoji seji tokrat odločili višji sodniki? Tožilstvo je dobilo, kar je zahtevalo na drugem okrožnem procesu; kazen so mu namreč zvišali na leto dni pogojnega zapora in na 30.000 evrov kazni.
Jim bodo res jemali?
Tudi ali pa prav zaradi tajkunov, ki jim bo dokazano, da niso obogateli po pošteni poti, je začel pri nas veljati zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja ta zakon omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Predvideva tudi kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem. Finančna preiskava se lahko začne potem, ko so v predkazenskem postopku že ugotovljeni razlogi za sum, da je nekdo storil hudo kaznivo dejanje in da ima hkrati premoženje velike vrednosti (več kot 50.000 evrov), katerega izvor ni pojasnjen. Osumljeni mora dokazati, da je premoženje pridobil zakonito, oziroma mora pojasniti očitno nesorazmerje med zakonitimi dohodki in vrednostjo premoženja. Če tega ne stori, se mu premoženje odvzame s pravnomočno sodbo sodišča in proda.
