Kupil puško, da bi v vojni branil družino

KAMNIK, LJUBLJANA – Tridesetletni Hrvat Danijel M., ki živi v Kamniku, pravi, da ga zelo bolijo obtožbe, da naj bi trpinčil svojo partnerico. »Nikomur nočem žalega, sploh njej ne.« Popolnoma bosa pa je njegova izjava, zakaj ima vojaško avtomatsko puško. »Zastavo sem kupil pred šestimi ali sedmimi leti na Hrvaškem za okrog 250 evrov. Nabavil sem jo, kjer je moje prepričanje, da je treba v primeru višje sile, mislim na vojno, braniti svojo družino.«

»Policija mi 
ne more nič«

V začetku tedna je PU Ljubljana obvestila javnosti, da so kamniški policisti prejeli prijavo nasilja v družini in ugotovili, da je 30-letnik dlje grdo in ponižujoče ravnal z zunajzakonsko partnerico, nad njo izvajal psihično in fizično nasilje ter jo spravljal v podrejen položaj. Osumljenec poleg treh kosov legalnega orožja poseduje tudi nelegalno vojaško, za katero ne moreš dobiti dovoljenja, saj gre za prepovedano orožje, ki se uporablja izključno za policijske in vojaške namene. Zasegli so mu avtomatsko vojaško puško, strelivo za to puško, vojaški bajonet, 1350 nabojev, več nabojnikov in teleskopsko palico. Prav tako so mu zasegli manjšo količino posušene rastline, za katero sumijo, da je konoplja.

Zadnjih pet let naj bi bil nasilen do nje, ga je torej ovadila partnerica, s katero imata dva majhna otroka, enemu je pet let, drugemu pa leto in tri mesece. Večkrat naj bi jo tepel in žalil, ko je bila visoko noseča, jo je močno porinil na kavč. Večkrat naj bi že razmišljala, da bi ga zapustila, a se ga je bala, prav tako v strahu si ga ni upala prijaviti policistom.

Sodu je dno očitno izbilo dogajanje 30. avgusta, ko naj bi prišel domov pijan. Spet naj bi jo napadel, ji zvil roke, jo porinil tako močno, da se je zaletela v podboj vrat in padla. Nato jo je grobo posadil na kuhinjski stol in kričal, da je na koncu z živci, »ko pa jaz poludim, ne bo dobro za nikogar, ne more mi nič policija, ne more mi nič vojska, lahko me samo zaprejo, ampak en dan bom prišel ven in najebat češ ful«... Nato naj bi se le malce pomiril in se odpravil v spalnico, še preden je legel, pa je iz sefa vzel pištolo, jo napolnil z naboji, dal pod vzglavnik in legel.

Ženska si od strahu vso noč ni upala zaspati. Naslednjega dne se je le zatekla na kamniško policijsko postajo, bila naj bi tako prestrašena, da so policisti potrebovali več kot pol ure, da jim je iz nje uspelo izvleči kako besedo.

Pri Kamničanu so torej odkrili tudi orožje, kot član gornjegraškega strelskega kluba je imel orožni list za dve pištoli M57 in puško CZ 858, zaradi jurišne puške pa ga je doletela kazenska ovadba, zaradi katere mu preti do pet let zapora, prav tako do pet let zapora ga lahko doleti zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.

Ne pijan, 
le malce pripit

Osumljenec je sicer na zaslišanju odločno zanikal, da bi bil kdaj nasilen do najdražje, in celo potočil nekaj solz, ko je na glas posumil, da ima občutek, da ga ta hoče zapustiti: »Le tu in tam je med nama prihajalo do prepirov. Občasno sem res agresiven, a le verbalno. Ko sem nanjo jezen, uporabim tudi take besede, kot so 'jebi se'. Pa mi ne ostane dolžna, name se spravi s podobnim besednjakom. Prepirava se zato, ker me premalo spoštuje, nima me dovolj rada. Nikoli pa je nisem udaril. Ni res, da sem jo s pestjo udarjal, ko je bila noseča. Ona je tista, v navalu besa občasno tepe mene oziroma to poskuša, pa ji ne dovolim.«

Trdi, da ji ni nikoli rekel, da je na koncu z živci in da mu nihče ne more nič, prav tako ji ni grozil z besedami »lenoba, bog te jebo, kaka si ti žena, kaka si ti mati, platit češ, odrobijao te bom,« torej zaradi nje odsedel kazen v zaporu. »Enkrat, ko sem počival in me je motila, sem res omenil to besedo, vendar ne v kontekstu, da bom šel zaradi nje v zapor. Prav tako ji nisem nikoli rekel, da je drolja, v slovenskem jeziku to pomeni pocestnica.«

Popolnoma drugačen pogled kot partnerica ima tudi na to, kar se je med njima dogajalo 30. avgusta. »Nisem bil pijan, morda le malo pripit, saj nimam težav z alkoholom. Če že, raje prižgem kak džojnt. Vsak večer pa res spijem nekaj piv.«

Kot že velikokrat prej naj bi se z njo le hotel pogovoriti o skupnih težavah. Ko naj bi mu ona odvrnila »Kaj boš ti meni govoril?« naj bi jo sicer res malce bolj grobo prijel za roko in posadil za mizo, ni ji pa zvijal rok ali je porinil v podboj. Glede orožja je ponudil še precej zelo neprepričljivo izjavo, ko so ga pobarali, zakaj se je odpravil spat z nabito pištolo pod vzglavnikom. »Pod posteljo je sef, v katerem hranim orožje, dve pištoli in češko zbrojevko. Eno pištolo sem res vzel iz sefa in jo dal pod vzglavnik, ker sem imel naslednji dan namen odnesti jo v Maribor, kjer bi en delček te pištole prodal – blažilec sunka.«

Pobarali so ga, kako bo z njegovo familijo, če mu odredijo pripor: »Žena ne more preživljati družine, ker je nezaposlena, verjetno bi jih morali preživljati njeni starši.« Tudi njegovemu odvetniku Andreju Žabjeku se je zdela odreditev pripora nepošten ukrep. »Še nikoli ni bil kaznovan, je edini zaposleni v družini, zato sta otroka odvisna od njega, glede sporne puške pa torej trdi, da jo je kupil, da bi v primeru vojne lahko branil svoje najbližje.«

A je le pristal na Povšetovi, v pripor so ga poslali zaradi ponovitvene nevarnosti.