LJUBLJANA – Nedavna tragedija na primorski avtocesti, v kateri je življenje izgubila romunska družina in tudi nesrečni voznik tovornjaka, ter namerno trčenje v avtomobil policijske patrulje sta vsekakor dogodka, ki v javnosti vzbujata vtis, da je začela naša država na področju prometne varnosti, kjer je v evropskem prostoru blestela, nazadovati.
Da bi bila ironija še večja, je Slovenija samo dober mesec prej dobila priznanje za velik napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah med letoma 2001 in 2014, ki ga podeljuje Evropski svet za varnost prometa ETSC (European Transport Safety Council).
Je letošnji julij le izjema?
A število prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v juliju močno povečalo, saj je bilo na naših cestah doslej 71 nesreč s smrtnim izidom, kar je za skoraj četrtino več kot v istem času lani. Ne glede na zadnja negativna opažanja pa stroka trdi, da je šlo v juliju za odstopanje, nekakšno akutno stanje.
»Poletni meseci so z vidika statističnih podatkov v povprečju bolj kritični, takrat se promet na naših cestah spremeni, poveča se njegova gostota, še posebno v smeri turističnih krajev. Na podlagi izdelanih analiz ugotavljamo, da se takrat kot vozniki radi prepustimo hitrejši vožnji in pozabljamo na svoje sposobnosti, zmožnosti in posledice takšne vožnje,« nam je na vprašanje o poletnih vozniških smernicah odgovorila vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa Vesna Marinko z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP).
voznikov osebnih
avtomobilov 15 (vir: AVP) |
Predrzni in prehitri
»Vpliv visokih temperatur, neprilagojena hitrost, gost promet, pomanjkanje časa, znanja, izkušenj ter utrujenost so dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje,« menijo na AVP, glede nedavnih tragedij pa dodajajo: »Dejavnike in vzroke za poslabšanje prometne varnosti v tako kratkem obdobju je težko stvarno oceniti. Lahko gre za preprosto posledico naključnega spleta okoliščin, lahko pa so v ozadju sistematični dejavniki od vročine, zastojev, počitnic, preventive, turistov do stanja cest in cestne infrastrukture, različnih ukrepov in podobno.«
Take razloge za obstoječe stanje na naših cestah navajajo tudi pri policiji: »Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom še vedno ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti,« pove vodja sektorja za odnose z javnostmi Vesna Drole ter doda, da so bili vozniki konec julija pod hudo toplotno obremenitvijo, ki »negativno vpliva na udeležence v prometu«.
Od cestne infrastrukture
do varnosti vozil
Izločiti zgolj enega od mnogo dejavnikov je težko, pravi Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). »Vzroki za prometne nesreče so največkrat posledica kombinacije dejavnikov, od ravnanja udeležencev v prometu, kakovosti cestne infrastrukture do varnosti vozil.« A zgolj valiti krivdo na neustrezno vozniško kulturo, vročino in cestno infrastrukturo seveda ni pristop, ki bi omogočal vpogled, kaj šele odseval rešitev.
Stroka se mora v prihodnje spoprijeti predvsem z izoblikovanjem strategije ravnanja v primeru takšnih akutnih odstopanj, ki smo jim bili priča v minulem mesecu, menijo na AMZS. »Želimo si takšne sistemske ureditve, ki bi avtomatično povzročila reakcijo odgovornih v primeru odstopanj, kot smo mu bili priča v zadnjem mesecu, ter pri deležnikih v sistemu prometne varnosti preverila aktivne dejavnosti in ukrepe, jih po potrebi spremenila, nadgradila ali nadomestila z drugimi, primernejšimi, javnost pa sproti seznanjala z rezultati analiz, ukrepi ter tudi pomanjkljivostmi in odgovornostjo zanje.«
Nevladniki kritični do AVP
Da morata država in stroka prevzeti odgovornost ter ob tem izvesti temeljito samorefleksijo, pa menijo pri Zavodu Varna pot. »AVP se je v zadnjih treh letih ukvarjal le sam s seboj; menjava direktorjev, afere s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji in potrdili za tečaje, prenehanje podpiranja in sodelovanja na področju izobraževalnih vsebin, prelaganje odgovornosti na številne druge organizacije,« je bil v odgovoru oster direktor zavoda Robert Štaba. Ta ne skopari s kritikami na račun odgovornih, ki so po njegovem mnenju ustvarili razmere za kaos v prometu.
»Sporočilnost in seštevek vsega je občutek nedelovanja sistema, ki pa se ob pojavu številnih dejavnikov prenaša kot kuga v celotno družbo in s tem na slehernega izmed nas, ki smo na tak ali drugačen način aktivni udeleženci v cestnem prometu. Orkester, ki ni več igral usklajeno, je naredil odlično platformo za navidezno brezvladje in kaos.« Štaba še meni, da so slovenske avtoceste z vidika varnosti primerljive s preostalimi po Evropi, opozarja le na njihovo izdatno tehnično in tehnološko posodabljanje. Kritično je lokalno cestno omrežje: »Slovenija ima in bo očitno še imela težavo na državnem in lokalnem omrežju, če tega ne bo posodobila po filozofiji, da lahko ceste odpuščajo napake voznikov.«
Ob tem na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da »ni dokazano, da je poslabšanje statistike prometnih nesreč v zadnjem mesecu posledica slabše cestne infrastrukture. Ne nazadnje je bilo stanje državne cestne infrastrukture podobno tudi v preteklem obdobju, pa smo opažali občutno manj nesreč.« V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) prav tako trdijo, da je »avtocestna infrastruktura v dobrem stanju oziroma v primerjavi s tisto na cestah nižje kategorije celo v zelo dobrem«.
Nujen sistemski pristop
Tako v Zavodu Varna pot kot tudi v AMZS se strinjajo, da je medresorski pristop h gradnji sistema prometne varnosti ključen, vendar Kostanjšek opozarja: »Obstaja bojazen, da se zaradi medresorskih usklajevanj, različnih pogledov in prioritet, ločenih proračunov ter drugih razlogov sistem razvodeni ter odgovornost posploši.«
Pri vprašanju o posnemanju dobrih praks iz tujine, s katerim bi lahko naša država preskočila mukotrpno in dolgo medresorsko usklajevanje ter varovanje parcialnih interesov posameznih služb in ministrstev, strokovnjaki opozarjajo, da konkretne rešitve niso zadostne za vzpostavitev sistema prometne varnosti, ki z jasno delitvijo vlog, nalog in odgovornosti zagotavlja hiter odziv.
»Ker ravno sistem prometne varnosti v prometno najbolj varnih državah jim je omogočil in jim zagotavlja, da so prometno najbolj varne. V tujini to imenujejo road safety management (upravljanje varnosti cestnega prometa), ki mora delovati na nacionalni, regijski in lokalni ravni. Z njem in v njem so predpisani naloge, aktivnosti, nosilci, roki in odgovornost. Če kateri od navedenih deležnikov ne opravi svojega dela, nastopi pričakovana posledica in za njo bi morala nastopiti tudi primerna reakcija (dodatni ali nadomestni ukrepi, aktivnosti drugega vladnega ali nevladnega resorja),« sklene Kostanjšek.
Letos je do konca julija v prometnih nesrečah umrlo 71 udeležencev, v enakem obdobju lani pa 55. Samo v mesecu juliju je bilo v prometnih nesrečah že 27 smrtnih žrtev, v celotnem lanskem juliju pa jih je bilo sedem. |
Na agenciji za varnost prometa se bodo med drugim usmerili tudi v intenzivno senzibiliziranje pristojnih služb v jugovzhodnem delu Slovenije in savinjski regiji. V jugovzhodnem delu države se je namreč število mrtvih v prometnih nesrečah v primerjavi z lani zvišalo za kar 600 odstotkov, v savinjski regiji pa za 100. Država in stroka morata prevzeti odgovornost za stanje na cestah.
