Krivic res davil Miklavčičevo

LJUBLJANA – Svojčas je bila to zgodba, ob kateri se javnost muzala. Pred skoraj natanko 10 leti sta si namreč v lase skočila tedaj precej razvpita nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan. Počasnost naših sodnih mlinov je kajpak botrovala temu, da smo na incident že zdavnaj pozabili, ta pa je vse do današnjih dni spremljal le njiju, saj se je šele nedavno končalo pravdanje, po razpletu katerega je bil res Krivic tisti, ki je nič kaj nežno davil Miklavčič Predanovo.

Davil zaradi izbrisanih?

Dogodek z 22. julija 2003 si resnici na ljubo že v osnovi ne bi zaslužil pretiranega zanimanja črnokronistov, če ne bi bila vpletena prav onadva. Tako pa so ga občila pograbila kot suho zlato. Iz skopega poročila ljubljanskih policistov smo izvedeli, da je »na policijski postaji Bežigrad ženska podala prijavo zoper znano osebo, ki naj bi jo bila na dvorišču stanovanjske hiše na Mariborski ulici v Ljubljani napadla oziroma nad njo izvršila kaznivo dejanje grdega ravnanja«.

Kajpada sta vsak s svojo resnico jela veselo nastopati v sredstvih javnega obveščanja in po pričakovanjih so nas doleteli popolnoma različni opisi dogajanja v poznem julijskem popoldnevu. Prva dama monitorja je pomahala z zapisom zdravnikov, ki so ji po pregledu izdali potrdilo, da ženska trdi, da je bila napadena ter ima od tod poškodbe in udarnine. Zakaj jo je ugledni pravnik sploh napadel in kot nekdanji ustavni sodnik obračunal z žensko, nad njo nedopustno zlil nepopisen gnev, pa je v prvih izjavah za javnost kratko odvrnila: »To boste morali vprašati Krivica.« Ugibala sicer je, da se je zgodilo zaradi njenih kritik na njegov račun v zvezi z zgodbo o izbrisanih, ko je v nekaterih medijskih nastopih očitala »Krivičevo zdesetkanje števila izbrisanih in manipulacijo zaradi zaslug v zvezi z ustavno pobudo o izbrisanih«.

Krivic pa je kajpak ponudil drugačno zgodbo. »Zgodilo se je, kjer je sedež stranke Krščansko-socialne unije, predsednik pa je Franc Miklavčič. Preden smo prišli tja, smo bili v bolnišnici na obisku pri gospodu Miklavčiču, kjer me je pooblastil za zastopanje oziroma pravno pomoč pri nekem konfliktu v stranki. Na sedež stranke je prišla tudi Neva Miklavčič Predan, ki mi je, ko je videla, da imam pooblastilo, začela iz rok vleči fascikel. Jaz ji tega seveda nisem dovolil, prišlo je do vlečenja in zaradi tega je papir poškodovan. Nihče drug ni bil poškodovan.«

Bilo je zaradi očeta

A zadnja je bila beseda sodišča. V pravdi je Miklavčič Predanova preganjala Krivica, češ da je med prepirom pri pregledovanju pooblastilnih listin planil nanjo in jo davil, stiskal po rokah in telesu, ji zvijal roki, jo stisnil ob zid ter dvakrat spravil na tla. Krivic pa je na sodišču vztrajal, da je ni napadel, temveč se je le instinktivno odzval, ko mu je s silo iz rok vzela pooblastilo, ki mu ga je bil podpisal njen (med sojenjem že pokojni) oče kot predsednik KSU. Kar je storil, je bila zato po njegovem le dovoljenja samopomoč.

Ženska je od moškega sprva zahtevala kar 20.000 evrov odškodnine, pozneje je sicer malce zmanjšala apetite, na pravdnem oddelku prvostopenjskega sodišča pa so ji prisodili 2700 evrov. Več si po mnenju sodnikov pač ni zaslužila, saj je k posledici tudi sama prispevala, ko je pooblastilo pograbila brez dovoljenja in ga nato na vsak način poskušala zadržati.

Z zadevo so se spopadli tudi višji sodniki in so menili, da je Krivic odreagiral instinktivno le v prvem trenutku, ko mu je Miklavčič Predanova odvzela pooblastilo, daljše ruvanje za papir pa to več ne more biti. Zavestno, četudi s silo, je pač poskušal uveljaviti svojo pravico. Tudi po prepričanju višje sodne instance je svojo vlogo odigrala prva dama Helsinškega monitorja; celo znižali so ji prisojeno odškodnino, in sicer na 1800 evrov.

Krivic je medtem baje že napraskal toliko denarja in ji ga nakazal. Pa še 700 evrov je moral dodati, toliko so namreč znašale zamudne obresti.