NEZAUPANJE

Kriminalistke noče v službi

Objavljeno 13. marec 2012 09.44 | Posodobljeno 13. marec 2012 09.44 | Piše: Boštjan Celec

Valter Zrinski, nekdanji nadrejeni Maji Tanasić, ji nič več ne zaupa.

Če držijo navedbe Tanasićeve, bi moral tudi marsikateri kriminalist na sodišče v vlogi kriminalca. Foto: Blaž Samec

LJUBLJANA – Odpuščena ljubljanska kriminalistka Maja Tanašić meni, da so ji nadrejeni vročili izredno odpoved delovnega razmerja »zaradi lažnih obtožb na moj račun, da sem skrivala morilca«, toda njen zdaj že nekdanji nadrejeni, vodja oddelka za kriminalistično tehniko Valter Zrinski, trdi, da zajec tiči v popolnoma drugem grmu. Na delovnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje, s katerim kriminalistka od delodajalca MNZ zahteva, da jo spet vzame v službo.

Odpoved je časovno sovpadala z govoricami, da je dan po umoru kresniške poštarice Anice Likovič ponudila zavetje njenemu krvniku Blažu Ereizu. Zločin se je zgodil 21. junija lani, afera Skrivanje morilca pa je izbruhnila nekaj dni pozneje. Tanasićevo je doletel suspenz, kazenski ovadbi zaradi skrivanja kriminalca pa je avgusta sledila izredna odpoved delovnega razmerja, ki je začela veljati v začetku oktobra.

Izdala ni niti enega podatka

A četudi drži policijska različica razlogov za izročitev delovne knjižice, ima Tanasićeva pripravljene odgovore. V policiji namreč pravijo, da je v resnici odletela zato, ker je v policijskih in upravnih evidencah pregledovala zbirke podatkov, čeprav za to ni imela zakonske podlage. Odpustili so jo tudi zaradi verjetnosti, da je nepridipravom izdajala podatke o delovanju kriminalistov.

»Vedela sem za nekaj naših kriminalistov, ki so vzbujali upravičen sum, da sodelujejo v kaznivih dejanjih in so prejemali podkupnine. Moj poklic je, da ukrepam, zato sem zadevo predala službi generalnega direktorja policije,« je v pogovoru za Slovenske novice pred nekaj meseci dejala Tanasićeva in podobno zgodbo ponudila tudi sodnici Klavdiji Erjavec.

Zakaj je torej preverila kar 35 kolegov iz službe? »Vir mi je povedal o kaznivih dejanjih treh kriminalistov, a vedel je ime le enega. Eden naj bi bil tetoviran, drugi pa naj bi imel piercing, zato sem iskala taka kriminalista,« je odgovorila.

V hramu pravice je zavrnila tudi očitke o nezakonitem dostopu do podatkov. »Le zaradi odrejenih nalog sem dostopala do njih, pri tem pa nisem delala razlike med civilisti in policisti.« Pa vendar, vztraja Tanasićeva, ni nikomur izdala niti enega podatka, niti partnerju ne, čeprav je resnici na ljubo tudi njega večkrat preverjala v evidencah. Pa še za to naj bi bil kriv njen neposredni šef Zrinski, ki ji je govoril, naj se pazi svojega partnerja, ki je po njegovem mnenju težki kriminalec. Vsakič, ko ji je govoril o njem kot o nepridipravu, je pač vpogledala. To je bilo kar 17-krat.

Ne zaupa ji več

In kako ji je na sodišču odgovoril Zrinski? V policiji po njegovem ni nobenega razloga, da bi kdor koli preverjal svojega partnerja. Pa tudi sicer »mora za vsak vpogled obstajati upravičen razlog in se mora nanašati na neki dokument, namen pa mora biti opravljanje določene naloge in ne firbec«.

Pravi, da se sam dosledno drži načela, da je najbolj pomembno zaupanje v sodelavca. »V tem primeru pa tega zaupanja ni več, zato je ne vidim več kot sodelavko.«

Deli s prijatelji