LJUBLJANA – Očitno so bile za nekdanjega kriminalista Borisa Iskro premočne karte, ki jih je v njegovem primeru v rokah držalo tožilstvo, saj je na okrožnem sodišču priznal krivdo za tri kazniva dejanja, ki so mu jih očitali, in podpisal sporazum o priznanju krivde. Iskra bo moral za zapahe za eno leto in tri mesece, ker je preprodajalcem droge svetoval, na kaj naj pazijo, da jih ne dobijo. Ko so pri njem opravili hišno preiskavo, so sicer našli še prirejeno strelno orožje v obliki pisala, ki spada med prepovedano orožje, prav tako je imel doma 205 nabojev kalibra 9 mm in 218 nabojev kalibra 7,65 mm, ki jih je dobil za strelske vaje, a jih tam ni uporabil in jih tudi ni vrnil, kot bi jih moral. Za pečanje z mamili so mu naložili eno leto zapora, za promet z orožjem dva meseca, dva meseca pa še za poneverbo in mu kazni nato združili v enotno.
»Večmesečna kriminalistična preiskava je bila težavna in občutljiva, ker se je v združbo preprodajalcev prepovedanih drog vključil naš kriminalist. Članom mednarodne kriminalne združbe je pomagal z dajanjem nasvetov in napotil. Aretirani kriminalist vsekakor meče senco na ugled slovenske policije,« je novembra lani po razbitju hrvaško-slovenske združbe preprodajalcev heroina in kokaina med drugim povedal Marjan Fank, pomočnik direktorja kriminalistične policije v Generalni policijski upravi slovenskega notranjega ministrstva.
Uradno imena takrat ni nihče navajal, vendar se je kmalu razvedelo, da gre za nekdanjega vodjo oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu postojnske uprave, ki so jo pripojili koprski upravi, 47-letnega Borisa Iskro. Po pripojitvi je bil še vedno zaposlen kot kriminalist, s tem da je nadziral kriminaliteto na postojnskem območju.
Iskra je tako priznal, da je med junijem in oktobrom lani z nasveti pomagal vodji preprodajalcev Halilu Dediću in posredno tudi drugim – Retonu Duraku, Ademu Halimiću, Darku Resniku, Luki Kaurinu in Milenku Blagojeviću. Dedića so informacije, ki jih je dobil od Iskre, seveda še kako zanimale, a kljub vsemu se je z vsemi omenjenimi na koncu ujel v policijsko zanko, padel pa je tudi njegov svetovalec Iskra.
Iskra je med drugim večkrat vpogledal v službene evidence za različne člane združb, preverjal registrske številke dveh motorjev, ki sta bila večkrat opažena v okolici gradu Prestranek in zaradi katerih je bil zaskrbljen Dedić, ki je od tam vodil kriminalno operacijo. Med drugim je Iskra avgusta Dediću svetoval, naj omeji svoj posel, naj mamila prenaša ponoči in v količinah po najmanj pol kilograma, naj ga prej obvesti, da se bosta lahko dogovorila, kako naj to stori. Sporočil mu je, da njegovi kolegi najverjetneje opazujejo njegovega dobavitelja.
Dedića je večkrat opozoril, naj se droge sam ne dotika ali naj pri tem uporablja rokavice, večkrat mu je tudi svetoval, naj zamenja telefon in SIM-kartico, Blagojeviću, ki je postal Dedićev nov dobavitelj, pa naj po SMS-sporočilih piše le nepomembne stvari. Opozoril ga je tudi glede njegovega odjemalca, ki so ga zatem, ko je bil v Prestranku, prijeli z drogo, in ga opozoril, naj takšnih ljudi ne sprejema, saj tako »pride do prič«.
Iskra je z zagovornikom Ivanom Ravbarjem na sodišču po priznanju krivde poudaril, da je polovico kazni v priporu že prestal in s sodiščem sodeloval, ter sodniku Mateju Štrosu predlagal, naj mu kazen nadomesti z delom v splošno korist ali pa ga vsaj pošlje v tako imenovani vikend zapor. A sodnik temu ni ugodil, njegovo ravnanje je označil kot posebno zavržno, ker je kot kriminalist zlorabil svoje znanje in zaposlitev ter pomagal kriminalcem. Krivdo je v tem primeru priznala tudi večina preprodajalcev mamil.
