SLOVENJ GRADEC – Različne so poslovne poti na sončni strani Alp; nekdaj slavljeni tajkuni se otepajo zaporov, posebno zgodbo pa piše 44-letni Dejan Kovačič, ki je v torek sedel na zatožno klop slovenjegraškega okrožnega sodišča pred sodnico Marjeto Vezonik. Tjakaj so ga prepeljali iz celjskih zaporov, kamor se je avgusta preselil z Doba, prej je bival v koprskem priporu. To so v zadnjem obdobju bivališča možakarja, ki je nekoč na Kozjanskem in širše na Štajerskem slovel kot kralj kovin.
Pranje denarja in poneverbe
Kovačič – prihaja s Kozjanskega in po pripovedi naših virov v domačih krajih sliši tudi na vzdevek Falot, širši slovenski javnosti pa je postal znan kot lastnik jadrnice Veliki Viharnik – je svoje poslovne podvige na Kozjanskem in Celjskem začel z lesom, pozneje pa je preklopil na odpadne surovine in barvne kovine. Posel mu je šel bolje od rok kot birokracija in računovodstvo, saj so njemu, njegovi ženi Tanji Kovačič ter odvetniku Borisu Karlovšku skupaj prisodili kar devet let in osem mesecev zaporne kazni zaradi rabot v letih 2006–2008. Obsojeni so bili zaradi poskusa preslepitve celjskega davčnega urada, po preiskavah v podjetju Dekotan (ki je bilo dolgo osrednje podjetje zakoncev Kovačič) pa se je razkril še niz drugih sumov: v Slovenj Gradcu zdaj Dejanu in Tanji Kovačič sodijo zaradi poneverbe in pranja denarja, na zatožni klopi pa je še odvetnik Primož Verčič, ki mu očitajo pomoč pri pranju denarja ter napeljevanje h goljufiji (Verčič naj bi Kovačiča napeljeval k temu, da naredi nesrečo avtomobila s totalno škodo, da bi Zavarovalnico Maribor spravili v zmoto). Ob tem Dejanu Kovačiču sodijo še v ločenem postopku zaradi poslovnih goljufij.
Z edigsom popravljali pogodbe
Višja državna tožilka Branka Čas, ki vodi slovenjegraško tožilstvo, je med branjem obtožnice razkrila blago rečeno čudno poslovanje Kovačičevih: Dejan in Tanja sta dvignila stotine tisoče evrov s transakcijskih računov Dekotana: »Z gotovino sta kupovala odpadne kovine, nato sta jih prodala kot blago v lasti Dekotana,« je procese podjetja, ki jih je prekinila šele kriminalistična preiskava konec leta 2009, navajala Časova. Ko naj bi jih odvetnik Verčič opozoril, da bodo morali zapreti te dolgove, so to uredili s pogodbami za kratkoročne kredite. Ena od prič na prvem naroku je prepoznavala podpise na pogodbah, ki so bile popravljane kar z edigsom; povedala je, da so kratkoročne kredite vpisovali naknadno, navodila je dobivala od Kovačičevih.
Zadnje finančno mnenje o poslovanju družbe je pred šestimi leti pripravila (zdaj že nekdanja) sodna izvedenka Marija Arko, ki je poslovne knjige Dekotana opisala kot nepopolne in nezanesljive: »Naknadno so popravljali vpise pod črto, nekatere kreditne pogodbe za 2008. sploh niso bile podpisane. Kaže na to, da knjige niso bile pravilno vodene.« Ob tem je za hčerinsko podjetje Dekotan Metal podala opazko, da je prodalo več materiala, kot ga je nabavilo. Sploh pa je ugotavljala, da od kratkoročnih kreditov (ki se dajo za obdobje do enega leta) »ni bil vrnjen evro«. Sodna izvedenka pa ni mogla povedati, za kaj je bil v resnici porabljen denar.
Avto naj bi prodal sam sebi
Med pričanjem Arkove pa se je edinkrat oglasil Dejan Kovačič, in to glede zalog v Dekotanu, ki naj bi se zmanjšale po njegovi aretaciji leta 2009: »Imeli smo pet tisoč ton zaloge, roba je bila kupljena. Ko smo prišli nazaj, ni bilo več 70 odstotkov materiala, pokradli so ga.« V nadaljevanju je s krajo povezal celo celjske kriminaliste, a je Arkova njegovo tezo o velikih zalogah gladko pobila: »Kako da potem ni bilo računov? Kako da te zaloge niso bile knjižene?« A obramba je dosegla, da bo sodišče imenovalo novega finančnega izvedenca, ki bo še enkrat pregledal poslovanje.
Nenavadnih podrobnosti ni zmanjkalo: še ena priča iz Gorjan na Kozjanskem je imela v dobrem Kovačičev dolg »okoli 200.000 ali 300.000 se je nabralo«, ki so ga zavarovali s pogodbo za nepremičnino; priča ni znala povedati absolutno ničesar, saj naj bi dolg prevzela od pokojnega strica. Terjatve ni dobila izplačane, sama je ni terjala – čeprav ji je sodnica na koncu pokazala dve pogodbi za skupaj 385.000 evrov! A priča ni kazala interesa po denarju, prav tako ne nekdanja zaposlena, ki sta jo zakonca Kovačič nekega dne leta 2009 prosila, naj začasno postane lastnica njunega podjetja Dekotan Metal: »Dobila sem firmo, plačala pa nisem nič.« Čez nekaj mesecev jima je podjetje vrnila na enak način, »ni bilo transakcije«. Ob rob še podatek, da Kovačiču tudi očitajo, da je sam sebi prodal avto.
Sojenje – ki se bo nadaljevalo vsak mesec – še zdaleč ni edina skrb zaprtega kralja kovin, saj ima ob družinskem procesu z ženo še samostojnega za poslovne goljufije. Štiri leta zapora pa so se za Kovačiča podaljšala: lani je na območju gradbišča ob avtocestni relaciji med Postojno in Razdrtim ukradel bager; po hišnih preiskavah junija so našli še delovni stroj (ukraden na območju Prekmurja) ter tovorno prikolico, ki je izginila izpred bencinskega servisa nad Izolo. »V navedeni zadevi je krivdo priznal obtoženi Dejan Kovačič. Izrečena mu je bila zaporna kazen petih let in enega meseca zapora, upoštevaje kazen, ki jo je izreklo okrožno sodišče v Celju,« navaja podpredsednik koprskega okrožnega sodišča Peter Baša. |