UMORJENA

Kot da bi pristal s tigrom v kletki

Objavljeno 14. februar 2013 09.20 | Posodobljeno 13. februar 2013 19.22 | Piše: Aleksander Brudar

Do smrti je potolkel nekdanjo ljubimko, ker ga je zaprla v stanovanje.

Psihiater meni, da je šlo pri Katiću za bes in nekontrolirano akcijo v besnenju (foto: Marko Feist, Novice).

LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje 54-letnemu Branku Katiću, ki naj bi konec aprila lani do smrti potolkel nekdanjo ljubimko Saro Tadić. 77-letno Tadićevo je, kot izhaja iz obtožnice, v njenem stanovanju s trdim topim predmetom najmanj dvanajstkrat udaril po glavi in tako storil kaznivo dejanje uboja, za katero je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora.

Sindrom odvisnosti od alkohola

Tokrat je pričal sodni izvedenec za psihiatrijo Dušan Žagar, ki je povedal, da pri obtožencu, pri katerem je med drugim ugotovil sindrom odvisnosti od alkohola, ne gre za duševno bolezen, ampak za duševno motnjo. Prepričan je, da je bila takrat njegova sposobnost obvladovanja bistveno zmanjšana. »Gre za eksplozivno osebnostno motnjo, ki je ne more obvladovati, na kar kaže tudi silovitost njegovega ravnanja oziroma besnenja,« je povedal. Domneva, da so bes pri njem sprožila dejanja Tadićeve, ki naj bi ga potem, ko ga je poklicala, naj pride k njej, zaklenila v stanovanje in mu grozila, da bo poklicala policijo in uničila njega in sebe. »Kot bi sibirskega tigra zaprl v kletko in si notri z njim. Je tesar, ki ima težke roke, in to, kar se je zgodilo, se je zgodilo,« pravi in dodaja: »Do neke točke se je obvladoval. Ko naj bi ga zaklenila, se je pri njem pojavil strah, kaj bo, če ne bo mogel več ven,« domneva Žagar in dodaja, da se je morda takrat tudi zbal, da se ne bo mogel vrniti k nekdanji partnerici, s katero sta bila v zelo dobrih odnosih.

In tako je jezno izbruhnil, kar se je samo še stopnjevalo

Glede na to, da je gospe zadal od 12 do 15 udarcev, kot je razvidno iz sodnega spisa, in da je bilo šest takšnih, ki povzročijo takojšnjo smrt, izvedenec meni, da to niso bili kontrolirani udarci. »Šlo je za bes, nekontrolirano akcijo v besnenju,« pravi in dodaja: »Če bi ga takrat klicali po imenu, se ne bi odzval.« Žagar sicer ocenjuje, da sta imela s Tadićevo dokaj nenavaden odnos, saj je bila razlika med njima več kot 20 let. »Lahko bi mu bila mama,« razlaga in dodaja, da njegova identiteta moškega ni bila »čisto tako izdelana, kot bi morala biti«. Življenje s Tadićevo je, kot domneva izvedenec, dokler ni spoznal nove partnerice, nanj zelo slabo vplivalo, saj naj bi začel žalost utapljati v alkoholu, postal je tudi depresiven in je nekajkrat celo pomislil na samomor.

»Gotovo je šok, ko vidiš nekoga na tleh v krvi«

»V tistega pol leta, ko sta živela skupaj, je bilo vse narobe,« pravi. Na vprašanje tožilke, kako si razlaga dejstvo, da je Katić želel prikriti posledice kaznivega dejanja, ko je insceniral rop, pa je Žagar odgovoril, da je to res »malček nenavadno«. To po njegovem mnenju govori o prištevnosti osebe oziroma da se ta zaveda, kaj je naredila. »Gotovo je šok, ko vidiš nekoga na tleh v krvi. To je šok, ki te lahko strezni, četudi si pijan,« razlaga in dodaja, da gre v tem primeru za minute – vsaj pet, deset minut. Tožilka je spomnila, da je preiskava pokazala, da sta bila na kraju dogodka dva kozarca, ki sta bila oprana in tako nista bila uporabljena, so pa na mizi našli kozarec, v katerem ni bilo sledi alkohola. Povedala je tudi, da je bila pokojna najdena v spalni srajci in da ključa ni imela pri sebi, ta je bil v vratih, poleg tega policisti na njem niso našli Katićevih sledi. Sodnica je pripomnila, da je možno, da jih tudi ni moglo biti zaradi obtoženčevih težav s kožo.

Spomnimo, da je na enem izmed prejšnjih sojenj Katić povedal, da je Tadićeva, ko je stopil v stanovanje, zaklenila vrata in mu zabrusila, da ga je zdaj dobila in da bo delala z njim, kar bo hotela. »Rekla je, naj kaj spijem, vendar nisem hotel. Je rekla, da moram spiti, in sva nazdravila. Sploh ne vem, kako se je zgodilo, da me je prijela za roko.« Takrat naj bi jo odrinil in jo s kozarcem udaril v obraz. »Padla je in vpila naprej. Trikrat, štirikrat sem ji rekel, naj me pusti pri miru.« Ko je ženska ležala na tleh, naj bi ji vzel ključe in odšel iz stanovanja. »Ko sem odšel, je bila na tleh in še živa,« je zatrdil pred petčlanskim sodnim senatom.

Deli s prijatelji