PREMESTITEV

Kordež na polodprtem, Črnigoj pa knjižničar

Objavljeno 29. avgust 2013 18.15 | Posodobljeno 28. avgust 2013 21.23 | Piše: Aleksander Brudar

Z upravičenostjo premestitve Bineta Kordeža se zdaj ukvarja posebna komisija.

Zaporniki na Dobu so zaradi premestitve Bineta Kordeža na polodprti oddelek zapora nezadovoljni. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – V največjem slovenskem zaporu na Dobu med zaporniki očitno počasi vre, pa ne toliko zaradi prostorske stiske, ki je sicer eden večjih problemov naših zaporov, ampak zaradi hitre premestitve nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža na tamkajšnji polodprti oddelek. Kot je znano, Kordež tam prestaja šest let in pet mesecev dolgo zaporno kazen zaradi ponarejanja listin in zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo. Na polodprti oddelek je bil premeščen osem dni po začetku prestajanja kazni, 26. julija letos. Tamkajšnji zaporniki na najbolj varovanih oddelkih se zato že ves ta čas vprašujejo, kako je mogoče, da je Kordež lahko deležen zelo velikih privilegijev med prestajanjem zaporne kazni, »čeravno bi morali biti taki obsojeni z višjimi kaznimi za zgled drugim, tako prestajanje kazni pa je vsekakor dobro sporočilo tajkunom, ukradi od 10 milijonov naprej, nikakor ne manj, ker sicer ne boš deležen takih ugodnosti, kot jih ima Kordež, temveč takih kot Srečko Prijatelj, ki prestaja kazen na zaprtem oddelku zavoda«.

O teh ugodnostih se je že pred tednom dni v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo, razpisal obsojenec drugega bloka v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Kot pravi, mu do danes, kljub izrečeni nižji kazni, še nihče ni ponudil ugodnosti polodprtega oddelka, Kordežu pa poleg tega brez rednega in obveznega pregleda dovolijo tudi prenosni računalnik. Poleg tega lahko nekdanji prvi mož Merkurja, kot pravi, sprejema neomejeno število paketnih pošiljk s tobačnimi izdelki in hrano, nima nadzorovanih obiskov in lahko z manj omejitvami spremlja televizijske programe.

Prijava na protikorupcijsko komisijo

Zaradi vsega tega so zaporniki prepričani, da vse to skupaj kaže na sum korupcije, in so zato proti vodstvu zavoda na Dobu in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ter na Komisijo za preprečevanje korupcije podali prijavo. »Lahko potrdimo, da smo prejeli prijavo zadeve,« so nam potrdili na protikorupcijski komisiji in dodali, ker je bilo na podlagi predhodnega preizkusa prijave ugotovljeno, da vsebuje znake kršitve predpisov ali druge relevantne informacije iz pristojnosti ministrstva za pravosodje, je komisija zadevo odstopila v reševanje njim. Tja so zaporniki poslali tudi zahtevo za enakopravno in pravično obravnavo prestajanja kazni zapora – sodno varstvo –, v kateri so zapisali, da glede na vse ugodnosti, ki so bile podeljene Kordežu, niso vsi enaki pred zakonom in zahtevajo ukrepanje proti odgovornim osebam. Na ministrstvu za pravosodje, kjer so nam potrdili, da so prejeli »nekaj zahtev« zapornikov za sodno varstvo, so povedali, da o premestitvah obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor posameznega zavoda, zoper njegovo odločitev pa je dovoljena pritožba na generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Valentinčiča. Ta je tako že odredil nadzor nad pravilnostjo razporeditve obsojenca Kordeža na polodprti oddelek. »Ko bo prejel poročilo komisije, bo z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi seznanil tudi ministrstvo za pravosodje,« še pravijo na ministrstvu.

Osem dni je običajno

Komisija je že obiskala zapor na Dobu. Direktor tamkajšnjega zavoda Jože Podržaj nam je povedal, da bodo ugotovitve komisije najverjetneje znane že ta teden, in izrazil prepričanje, da bo komisija potrdila to, kar trdi že ves čas – da ni šlo za odstopanje od ustaljene prakse in da je bil Kordež obravnavan po enakih kriterijih kot tisti obsojenci, ki pridejo na prestajanje kazni sami in so po sprejemni fazi nameščeni v svobodnejši režim. »Lahko mi verjamete, da smo zadevo skrbno peljali tudi zato, ker smo pričakovali, da bodo odzivi taki, kar je po svoje tudi razumljivo. Pazili smo na to in pazili bomo še naprej, da ni v ničemer obravnavan drugače kot tisti, za katere ocenimo, da so primerni za nastanitev na polodprti oddelek,« je povedal Podržaj. Od zapornikov, ki so letos sami prišli na prestajanje kazni zapora, je bil časovni razpon, ki so ga pred premestitvijo prebili na zaprtem delu zapora, od 4 do 28 dni. Deset primerov pa je bilo takih, ki so bili na polodprti oddelek nameščeni še prej kot Kordež. »Teh osem dni je čisto običajno, 28 dni pa je že dolgo, ker imamo tako in tako skrajni čas 30 dni,« še razloži Podržaj in doda, da je prestajanje kazni na polodprtih oddelkih cenejše za državo in da nikoli ne bodo vsi zadovoljni. »Ne nazadnje je prestajanje kazni v manj zaprtem režimu cenejše. Pri tej zadevi očitno denar le ni tako pomemben. Najbrž bi ljudje radi videli, da je zelo zaprt, pa četudi je drago, kot pa da je manj zaprt in da je ceneje,« še zaključuje sogovornik. Navedbe o posedovanju računalnika brez predhodnega tehničnega pregleda pa so ob tem zavrnili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij in dodali, da se to po predhodni odobritvi omogoči le po opravljenem tehničnem pregledu, ko so odstranjene vse komponente, ki jih ne sme imeti.

Zidar še vedno ni v zaporu

Nekdanji prvi mož Merkurja ni edini predstavnik nekdanjega cveta slovenskega gospodarstva, ki se je znašel v zaporu in ki je v njem deležen takšnih ugodnosti. Samo spomnimo se nekdanje prve dame Vegrada Hilde Tovšak, ki prav tako na polodprtem oddelku zapora na Igu prestaja sedem let in pol dolgo kazen. Ob zadnji obsodbi je celjsko sodišče kar sama zaprosila za prestajanje kazni na polodprtem oddelku ženskega zapora na Igu. Sodišče ji je to ugodilo s posebno odločbo, saj naj bi bila v slabem zdravstvenem, zlasti duševnem, stanju in naj bi zato potrebovala več gibanja na prostem. To ji je na polodprtem oddelku omogočeno. V vodjo knjižničarja pa je medtem zelo hitro napredoval nekdanji direktor Primorja Dušan Črnigoj, ki v koprskem zaporu prestaja 14-mesečno zaporno kazen. Zaporniške celice pa medtem še vedno čakajo nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja, kajti, kot so nam pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču, niso še odločili o prošnji obsojenega za odlog izvršitve kazni zapora, »saj je trenutno v izdelavi dopolnitev izvedenskega mnenja«. V odmevni zadevi Čista lopata, zaradi česar je v zaporu med drugimi pristal Črnigoj, je bil namreč Zidar obsojen na leto in dva meseca dolgo zaporno kazen. 

Premestitve malo prehitro

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk meni, da v ozadju premestitve Kordeža po vsej verjetnosti ni bila korupcija, saj vse to omogoča tudi zakonodaja. Potrdil pa je, da je zaradi takih primerov vedno več zapornikov nezadovoljnih, saj menijo, da glede na to, da bodo vsi ti ljudje, ki so Slovencem prizadejali veliko bolečine in prikrajšanja, kazen odslužili na precej lažji način. Meni, da bi morali zaporniki najprej nekaj časa presedeti za rešetkami, šele nato pa bi bili lahko premeščeni na druge, bolj odprte oddelke. 

 

Deli s prijatelji