IZGNAN

Konec strahu v Goricah: morilec Bogut v priporu

Objavljeno 21. februar 2013 13.02 | Posodobljeno 21. februar 2013 13.03 | Piše: Aleš Andlovič
Ključne besede: Gorazd Bogut

Po izgonu iz Nemčije, kjer je odslužil kazen za umor, so mu v Šentilju poskušali pomagati, našli so mu tudi službo.

Z mesarskim nožem je vlamljal v Zgornjem Gradišču (foto: Jani Dolinšek).

MARIBOR – Tempirana bomba, kot so 37-letnega Gorazda Boguta ocenili nemški strokovnjaki, preden so ga iz münchenskega zapora izgnali v Slovenijo, je eksplodirala. Okrutni morilec je od torka ponovno trdno za zapahi, tokrat slovenskimi. Zoper njega je bil po naših podatkih odrejen enomesečni pripor v mariborskem zaporu. Vzrok? Vlom pri sosedih v Zgornjem Gradišču, ki se ga je v opitem stanju lotil pred dobrim mesecem dni in pri katerem je imel v rokah mesarski nož s skoraj 20 centimetrov dolgim rezilom.

Rešitev v ljubezni

Čeprav je bilo pričakovati, da bodo policisti Gorazda Boguta v ječo vtaknili že takoj po poskusu vloma, pa so ga po kratkem, 48-urnem pridržanju izpustili. Toda svobodnega zraka Bogut ni dihal dolgo. Predvčerajšnjim so možje postave dobili odredbo iz mariborskega okrožnega sodišča. Preiskovalna sodnica je na predlog tožilstva izdala odredbo, da se Gorazda Boguta pripelje na sodišče. Tako so ga policisti včeraj pripeljali pred preiskovalno sodnico, ki je zanj odredila enomesečno bivanje v jetniški celici. Vsi podatki iz njegove preteklosti v Nemčiji in zadnji vlom naj bi nakazovali, da je nevaren za okolico.

»Delam v Šentilj in živim kraj Zgornje Velke pri Maribor in želim žensko pravo poiskat,« je v polomljeni (ne)slovenščini zapisal Gorazd Bogut na enem izmed družabnih spletnih omrežij. Kot kaže, je »pošast«, kot so ga poimenovali nemški predstavniki sedme sile, sledil nasvetu münchenskega sodnika Stephana Hocka, da je zanj rešitev le v ljubezni. Nemci so se nevarnega morilca rešili, ga izgnali in bili nadvse srečni, ko se je pred dobrim letom preselil v Zgornje Gradišče v zahodnem delu Slovenskih goric, kjer mu je babica zapustila skromno počitniško hišico.

Čeprav je ob prihodu morilca v rojstne kraje sprva zavladala panika, se je s pomočjo predstavnikov krajevne skupnosti, socialne službe in policije Bogut vživel v novo okolje. Šentiljski župan Edvard Čagran je naredil vse, da bi možakarju z bujno preteklostjo pomagal pri iskanju nove zaposlitve, in jo našel v enem od šentiljskih podjetij. »Delal je kot varilec,« nam je dejal eden od poznavalcev razmer. Toda njegova poklicna kariera se z enomesečno odsotnostjo v šentiljskem podjetju verjetno zaključuje, čeprav bo zadnjo besedo vendarle imel lastnik podjetja.

Grozil policistoma

Slabo leto je bilo o izgnanem morilcu vse tiho. Toda na začetku tega leta je eden od občanov policiji sredi noči prijavil, da nekdo vlamlja v njegovo hišo v Zgornjem Gradišču. Policista sta ob prihodu na kraj dogodka zalotila Gorazda Boguta. V hišo družine, ki naj bi imela celo majhne otroke, je poskušal vlomiti z mesarskim nožem. Že takrat je vse kazalo na to, da ni imel le vlomilskih namenov. V ozadju naj bi bilo maščevanje. Hiša, v katero je poskušal vlomiti Bogut, je le kilometer oddaljena od njegovega skromnega doma. Pred časom naj bi se njegov pes (pitbul terier) zatekel na dvorišče nesrečne družine. Da bi zavarovali svojega psa, naj bi Bogutovega štirinožnega prijatelja pregnali z metlo. Ker naj ne bi trpel nasilja nad svojim psom, naj bi se Gorazd Bogut družini maščeval na svojstven način.

Po prihodu policistov na kraj vloma se je razvila pravcata drama, najprej se je morilec iz Münchna z nožem porezal po roki, da mu je menda v potokih tekla kri. Nato se je spravil fizično obračunavat s policistoma. Obema je pretil čez mejo dobrega okusa, jima psoval mamo in jima grozil s smrtjo. To je sodu izbilo dno, policista sta uporabila prisilna sredstva in Gorazdu Bogutu nadela lisice. Sledilo je zaslišanje na policijski postaji. Kriminalistom je obsojeni morilec poskušal prodati zgodbo, da je tragične noči pregloboko pogledal v kozarec in sploh ni vedel, da ne vstopa v svojo hišo.

V kraju, bližnji in tudi bolj oddaljeni okolici pa se je v prebivalce po tem dogodku naselilo nelagodje, tudi strah.

Nemci 
zahtevajo denar

Čeprav so si Nemci oddahnili, ko so se rešili psihopatskega morilca, spisa z imenom Gorazd Bogut niso zapečatili. Pred časom so v Slovenijo, natančneje v Zgornje Gradišče, poslali račun v višini 11.728 evrov, kolikor naj bi znašali stroški njegovega izgona v Slovenijo. Bogut je pač Nemčijo zapustil kot predsednik. Nemci so mu najeli čartersko letalo, ki je posebej za ta namen poletelo iz Münchna v Ljubljano. Poleg izgnanega morilca je na letalu sedelo še pet spremljevalcev. Ker se je Bogut z izgonom strinjal in je kot destinacijo navedel Slovenijo, so mu Nemci po veljavni zakonodaji izgon zaračunali.

Ker Gorazd Bogut niti slišati noče o tem, da bi Nemcem vrnil denar za deportacijo, se je pred nemškim upravnim sodiščem začel postopek. Bogut, ki ima dosmrtno prepoved vstopa na nemško ozemlje, se ga ni mogel udeležiti, je pa odvetnikom sporočil, da se ne strinja z zahtevanim zneskom. Po njegovem mnenju ne bi bilo treba najeti posebnega čarterskega poleta in petih spremljevalcev, saj bi za izgon v domovino zadostoval tudi prevoz z avtomobilom in z vsega dvema spremljevalcema. Kot nalašč pa je višina odškodnine za izgon enaka odškodnini, ki jo je Bogut prejel za poldrugo leto, kolikor je neupravičeno presedel v zaporu. Po izteku kazni ga nemški pravosodni organi niso izpustili na prostost, saj so strokovnjaki ocenili, da je še vedno nevaren. Nemci so ga ob izpustitvi za dobrih 540 dni neupravičenega zapora odpravili z 12.000 evri »nagrade«.


Moril brez razloga

Gorazd Bogut je prva leta svojega življenja živel nedaleč od Šentilja, dokler se ni leta 1979 z materjo preselil v Nemčijo. Že v najstniških letih je prišel navzkriž z zakonom, zaradi česar so nemške oblasti leta 1993 zaradi tatvin, roparskega izsiljevanja in povzročitve telesnih poškodb odločile, da ga bodo izgnale iz države. Bogut je zaljubljen do ušes odšel do svoje tedanje ljubezni Nicole in jo prepričeval, naj z njim pobegne v njegovo domovino. Ker mladenka ni imela istih načrtov, jo je pretepel, kar je tako razjezilo dekličinega očeta, da je Boguta vrgel iz stanovanja. Na poti skozi Westpark sredi Münchna je srečal takrat 40-letnega arhitekta Konrada Hierla. Nič hudega slutečega očeta dveh otrok je dvanajstkrat zabodel z nožem metuljčkom, dokler ni mrtev obležal na tleh.

Nemški policisti so potrebovali štiri leta, da so razvozlali, kdo je morilec. Za Gorazdom Bogutom so razpisali tiralico in takrat 22-letnega možakarja so prijeli hrvaški policisti v kraju Pirovec. Sledil je dolgotrajen sodni proces, v katerem je bil Bugut obsojen najprej na 10 let zapora, nato so mu kazen zvišali na 13 let. Po prestani kazni so ga Nemci še poldrugo leto zadrževali v zaporu (za kar je od Nemcev dobil odškodnino), saj so ga ocenili kot hudo nevarnega, nato pa ga izgnali v Slovenijo.

 

Deli s prijatelji