LJUBLJANA – Bi se moralo včeraj res začeti velesojenje domnevnemu krivcu za smrt šestih ljudi, 44-letnemu ljubljanskemu balonarju Miru Kolencu, kot so to napovedovali celo v nekaterih občilih? Pogled na seznam sojenj za teden, ki ga živimo, je bil namreč vse preveč neobičajen.
Zagrozil bivšemu svoje
Da bi bila lanska balonarska tragedija nad Ljubljanskim barjem pod pristojnostjo okrajnega sodišča in spadala le pod 135. člen kazenskega zakonika (Ogrožanje varnosti), ki veleva, da se, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta? Mar ni to povzročitev splošne nevarnosti (do osem let zapora) ali vsaj povzročitev smrti iz malomarnosti (do pet let zapora), če ne še celo kaj hujšega?
Če bi včeraj Kolencu zares sodili zaradi balonarske nesreče, bi se med preiskovanjem tega dogodka morala zagotovo pojaviti nova in presenetljiva dejstva, ki bi njegovo odgovornost znižala na minimum. Na ljubljansko okrožno tožilstvo smo nedavno naslovili vprašanje, ali je v zvezi s to nesrečo že sprejeta tožilska odločitev, odgovor pa se je glasil, da so kazensko ovadbo poslali v dopolnitev na PU Ljubljana.
Toda pred ljubljansko okrajno kazensko sodnico Barbaro Klajnšek se je včeraj res začel sodni proces proti balonarju Miru Kolencu. Po obtožnem predlogu je 7. novembra 2011 na enem od ljubljanskih bencinskih servisov zagrozil G. B., da ga bo ubil, nato pa z glavo nakazal, kako bo to storil; tako da ga bo s svojim čelom z vso silo treščil po glavi. Tako kot na zaslišanju pred policisti je tudi včeraj odločno zavrnil očitke na svoj račun. Dejal je, da je G. B. le dejal, naj pusti njega in svojo nekdanjo partnerico B. B. pri miru. B. B. je bila nekoč poročena z G. B., ob srečanju na servisu pa je veljalo, da prijateljuje s Kolencem.
Zavestno rinil v težave?
Medtem torej še ni znano, kakšna bo tožilska odločitev in po katerem členu kazenskega zakonika bodo organi pregona preganjali Mira Kolenca zaradi tistega, kar se je zgodilo 23. avgusta lani.
V zgodnjem jutru se je ob njem kot pilotu na ljubljanskem Brdu v enega največjih toplozračnih balonov na zemeljski obli nagnetlo kar 31 ljudi, ki so plačali za panoramski polet. Dvignili so se, pot jih je vodila proti Barju. Nebo je bilo črno, bližala se je nevihta, vremenska slika je jasno pokazala, da so bile v tistih trenutkih razmere vse prej kot primerne za polet balona. Že pred vzletom so bili namreč z zahoda dobro vidni nevihtni oblaki – Barju so se približevali s hitrostjo med 55 in 74 kilometri na uro.
In potem se je zgodilo. Balon je poskušal pristati, vendar ga je odbilo od tal, treščil je v bližnje drevo in se prevrnil, nato pa zagorel. Ljudi je kot lutke pometalo iz košare. Na kraju tragedije so umrli 56-letna Ema Zelko in trije člani ljubljanske družine: 11-letna Alja, njen 51-letni oče Izidor Prevodnik ter njena 49-letna mama Bojana Groznik. V bolnišnici je pozneje umrl tudi Emin mož, 59-letni Peter Zelko, zdravniki pa so se zaman borili še, da bi življenje rešili Eriki Zmrzlikar. Vsi preostali ljudje s krova so bili huje ali lažje ranjeni.
Medtem ko je uradna preiskava kajpak tajna, je preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Roman Rovanšek letošnjega avgusta že pojasnil, da je pilot balona kljub vsem podatkom o nepredvidljivih vremenskih razmerah letel povsem na svojo odgovornost. Potrdil je, da je za pilota v tistem času potekal inšpekcijski nadzor, izdana pa mu je bila tudi odredba o prepovedi letenja in napotitev na zdravniški pregled. »Pilot se je za polet odločil sam, čeprav takrat ni imel dovoljenja za komercialne polete in bi moral ostati na tleh.«
Že januarja 2011 naj bi bili pristojni sicer opozorjeni na Kolenčevo nevarno letenje. Tedaj je namreč eden od balonarjev na tedanjem ministrstvu za promet prijavil, da Kolenc že več let leti in celo prevaža potnike brez pilotskega izpita, ki ga ne more opraviti zaradi težav z vidom, in da s svojim načinom letenja ogroža varnost v zraku. Kontroli zračnega prometa bojda ni javljal svojega vstopa v tako imenovani kontrolirani zračni prostor, ki se na območju Ljubljanskega barja začne 300 metrov nad tlemi. Zaradi bližine brniškega letališča je v tem območju povečana nevarnost trka med zrakoplovi, zato morajo vsi svoj vstop v prostor po zakonu sporočiti kontroli zračnega prometa, sicer tvegajo trk z drugim plovilom.
