LJUBLJANA – Preiskovalci so bili dolgo na sledi hudodelski združbi, za katero so sumili, da iz Peruja v Evropo tihotapi visokokakovostni kokain. Nekaj članov združbe, ki so imeli vlogo kurirjev, se je lani v lovke varuhov pregona ujelo v Italiji, Nemčiji in Avstriji, peterico pa so aretirali v Sloveniji. Vodilno vlogo je imel po mnenju tožilstva Luka Arapović, ki je med sojenjem sprejel ponudbo tožilca Boštjana Jegliča, da mu bo v zameno za priznanje krivde omilil predlagano kazen. Zaradi obtožb o preprodaji prepovedanih drog in pranja denarja so ga obsodili na sedem let in pol zapora. Krivdo je priznal in si s tem nekoliko skrajšal bivanje za rešetkami tudi Blaž Novak. Sodišče ga je na predlog tožilca obsodilo na tri leta in sedem mesecev zapora.
Da je policistu pod krinko v odkup ponujala kokain, je priznala tudi Urška Košar, zanikala pa vpletenost v tihotapljenje 2,24 kilograma kokaina iz Peruja v Bruselj. Z zagovornikom sta vseskozi vztrajala, da ni vedela, da je v treh posebej prirejenih kovčkih prepovedani beli prašek. Priznala je, da ji je lansko pomlad pot v Peru res plačal Luka Arapović, povrhu pa ji je stisnil še pet tisočakov, a je to pripisala njegovi dobroti. V tistem obdobju je bila zato, ker se je razšla s fantom, čustveno povsem na tleh, Luka pa ji je s potovanjem v Južno Ameriko življenje vsaj malo olepšal, je trdila. Pa tudi sicer je bila vajena, da so jo fantje nosili po rokah in ji plačevali potovanja, zato ji takšna poteza prijatelja ni bila prav nič nenavadna.
Za lase privlečena zgodba
A tožilca Jegliča s svojim zagovorom ni prepričala. Navrgel je, da tako za lase privlečenih zgodb že dolgo ni slišal. Zanjo je predlagal pet let ječe in 5000 evrov denarne kazni ter odvzem 10.000 evrov protipravne premoženjske koristi, kolikor je po njegovem mnenju dobila za tvegan posel s kokainom.
Najmanjši vlogi v združbi sta po mnenju tožilstva imela Lukov brat Aleksander Arapović in Boško Mirosavljević. Prvi je menda pomagal pri organizaciji prevoza prepovedanih snovi iz Ljubljane v Milano, drugi pa je bil celo predviden za prevoznika, a se je zadnji hip premislil. Njegovo dejanje je zato ostalo pri poskusu. Tožilec je zanj predlagal leto dni zapora, a ker je z roko pravice že imel opravka, bi mu preklical še obe pogojni obsodbi. Za Aleksandra Arapovića pa je prepričan, da ga h kaznivemu dejanju ni gnalo koristoljubje, temveč je le pomagal bratu. Zanj je zato predlagal milejšo kazen od najnižje predpisane po veljavnem zakoniku. Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora, a je tožilec ocenil, da bi bila deset mesecev zapora primerna sankcija. Tako Arapović kot Mirosavljević sta očitke tožilstva odločno zanikala. Aleksander je v sklepni besedi predsednici senata Dejani Fekonja navrgel celo, da bo storila napako, če ga obsodijo.
Ko je petčlanski senat dal na tehtnico dokaze z obeh strani, se je ta povsem nagnila na tožilsko stran. Brez kančka dvoma so sklenili, da so vsi trije krivi in so prav dobro vedeli, v kaj se podajajo. Sodniki so Košarjevi za leto dni znižali kazen od predlagane, plačati bo morala še 5000 evrov stranske kazni in v dveh letih od pravnomočnosti sodbe vrniti 10.000 evrov umazanega denarja. Mirosavljevića so obsodili na leto zapora in mu preklicali dve pogojni obsodbi. Skupno bo za rešetkami, če sodbo potrdijo višji sodniki, leto in deset mesecev.
Če je Košarjeva med obrazložitvijo sodbe le nekajkrat zmajala z glavo, pa je odločitev sodnikov, da ga pošljejo na hladno za leto in pol (tožilstvu niso sledili, da je le pomagal bratu), precej bolj razburila Arapovića. Predsednici senata je zabrusil: »Zakaj ste tako nesramni? Zapomnili si boste to!«
