Koga je motila
 vrtna brunarica?

LJUBLJANA – »Sem mislil, da bom kaj prihranil, če bom imel svoj vrt, pa imam zdaj samo še več stroškov,« pove Blaž Adamič, ko se obupano ozira po kupu lesa, ki je bil še v četrtek njegova brunarica, lesena utica ob vrtičku v Kašlju, v kateri je hranil nekaj orodja, semena in druge potrebščine za obdelavo vrta. Pred kratkim pa so se nad njo znesli vandali. Kaj natanko se je zgodilo, ni videl nihče, da so se nepridipravi do svojega cilja pripeljali z motornimi kolesi, pa so še včeraj pričale sledi gum na sosedovem vrtu in bližnji zaplati trave. »Predvidevam, da so prišli s tiste strani, da bi se izognili nadzornim kameram, ki so postavljene nad Petrolovo ograjo,« pokaže proti cesti, ki vodi do bližnjega Zaloga. »Pet let smo jo imeli, pa je vse zdržala,« še kar ne more verjeti 22-letnik, ki je prepričan, da ne gre za naključno vandalsko dejanje. Na sumu ima sokrajana, s katerima milo rečeno niso v najboljših odnosih, a dokazati ne more ničesar. Tudi na policiji, kamor je dogodek prijavil, so mu menda povedali, da je premalo dokazov, da bi lahko proti komu ukrepali.

Pa to ni bilo prvič, da jo je skupil njegov vrtiček. Pred časom so mu uničili že mlado, pravkar nasajeno jablano, pa kutino, avtohtoni vrsti, katerih sadike niso prav poceni. Tudi nad hišo, v kateri živi, so se vandali že znesli, vlomili so jim tudi že v avto, a to je v Kašlju menda že kar običajno. »Vsake toliko se pojavi kakšna vandalska skupinica. Najbolj aktivni so navadno spomladi in jeseni. Vsi vemo, kdo so, kraj je majhen, vsi se poznamo, pa jim nihče nič ne more,« zmajuje z glavo sogovornik in pokaže na bližnji kozolec, ki so ga lanskega marca lokalni nepridipravi požgali. Sosedu so razrezali plastenjak na njivi, vsake toliko je treba ob njihovo cesto nameščati nove prometne znake, saj jih redno pulijo, opiše le nekaj njihovih podvigov Blaž. In kdo so ti fantje, ki povzročajo tolikšne nevšečnosti, navsezadnje tudi materialno škodo? »Najstniki. Nekje med 16 in 18 leti imajo,« pove Blaž, ki v Kašlju živi že vse svoje življenje in se spominja mirnejših časov. »Včasih je bilo to vse bolj pošlihtano. Tukaj so živeli dilerji, a so naredili mir, ko je bilo treba, da se ne bi policija prepogosto vozila tu naokoli. Dobra in hkrati slaba stran je, da teh ljudi ni več na teh koncih. Slaba zato, ker je zdaj vse bolj razpuščeno. Nikogar ni, ki bi naredil red,« se zamisli 22-letnik, ki sicer opaža, da je policija zadnje čase le postala bolj pozorna tudi na ta odmaknjeni del Ljubljane. »Zadnji teden sem jih kar pogosto videl, tako da upam, da bo zdaj kaj bolje, da si ne bodo več upali zganjati neumnosti,« se še nasmehne študent, ki so mu krajani že obljubili pomoč pri obnovi brunarice.