NOVO MESTO – Ob koncu tedna dežurni zdravnik na novomeški urgenci Boris Pogačar z javnostjo ni delil podatka, kako hudo je s 17-letnim Klemnom, ki so ga v petek dvakrat zabodli v trebuh. Toda tako hudo z njim kot z 19-letnim Blažem Trščinarjem iz Vinje vasi zagotovo ni, saj so v novomeški bolnišnici ugotovili, da so preslabo opremljeni, da bi znali oskrbeti njegovo vbodno rano v levo stran prsnega koša, zaradi poškodb vitalnih organov so ga zato pod nujno odpeljali v ljubljanski klinični center. Operiral ga je kardiokirurg Nikola Lakič, Blaževa zaskrbljena mati Branka pa se je v soboto pripravljala, da povpraša v Ljubljano, ali so ga že prebudili iz umetne kome in ali bo z njim vse v redu.
»Nekaj so se vukli in tepli«
Pravi, da ne ve, zakaj so sredi petkovega popoldneva na novomeški glavni avtobusni postaji skoraj usodno zabodli njenega sina, čeprav se nam je zdelo, da vsaj sluti. »Ne vem, ne bom govorila. Res ne vem, kdo je bil. Govorice ne držijo. Brez vsakega razloga je bilo ... Blaž je bil v lokalu, z lastnikom je prijatelj.«
Če je tako, potem nam natakarica edinega lokala na postaji ni govorila iskreno, da se ji niti ne sanja, kdo je bil vpleten. »Mi smo samo videli, da so se nekaj vukli in tepli, potem so prišli policisti in reševalci, in to je vse, kar vem.«
Podobni incidenti se prav na tej postaji dogajajo kot po tekočem traku in vse skupaj postaja skrb vzbujajoče. »Enkrat bodo tam koga ubili, kdo bo potem odgovarjal?!« je jezen eden od meščanov, policisti ne zganjajo vika in krika. Obnašajo se, kot da bi šlo za krajo rože iz cvetličnega korita, ne pa za nekaj, kar je postalo eden od glavnih varnostnih problemov Novega mesta. Sporočajo, da so obravnavali pretep pred lokalom, da so tam vzpostavili javni red in mir, dve poškodovani osebi odpeljali v bolnišnico, našli nož, kmalu prijeli štiri osumljence, nato pa se zakopali v preiskavo kaznivega dejanja poskusa uboja.
Čedalje bolj razjarjeni Novomeščani radi stopijo pred novinarski diktafon, čeprav usta odprejo le pod dvema pogojema: brez fotografije in brez omembe osebnih podatkov. Pred časom je eden od njih bentil nad dogajanjem na postaji in so ga v časopisu omenili z imenom in priimkom, »odtlej pa imam s Cigani same težave«. Bojda so ga že nekajkrat obiskali in celo zlomili vetrobransko steklo na njegovem jeklenem konjičku.
Čeprav je kulturnejši, pravilnejši in edini zakonit izraz Romi, jim na Dolenjskem Neromi oziroma tako imenovani civili ne bodo rekli drugače kakor Cigani. Se pa temu izrazu kajpak izogibajo v lokalnih občilih – ob prebiranju spletnega portala radiokrka na usta pritegne nasmešek poimenovanje Romov z Etnični.
Nevarna Slovenija?
»Cigani so bili spet na delu, kdo drug bi pa bil? Pa da ne bi mislili, da ti naši iz Žabjaka! Kje pa, ti se tepejo med seboj in ne hodijo na postajo, to so šmihelski Cigani, ki po vsem mestu delajo težave, na postaji pa nenehno visijo na škarpi pod uro pri lokalu in se tako čemerno držijo, da si jih človek še pogledati ne upa, saj te lahko kaj hitro doleti njihov: 'Kaj me gledaš, kaj hočeš?' Pa že imaš težave,« nam pove Novomeščan ter se razjezi. »Veste, ko sem še jaz hodil v šolo, smo Cigana, ki ni bil priden, našeškali, pa je bil mir. Zdaj pa se jih bojimo, saj oni napadajo nas. Naši otroci že pri dveh letih kar otrdijo od strahu, ko zagledajo katerega od njih.«
O tem, da na glavni avtobusni postaji nasilneži napadajo otroke in najstnike, varni pa niso niti starejši občani, smo v Slovenskih novicah že poročali. »Večkrat sem opazil, ko so katerega izsiljevali za denar in mu grozili, danes pa sem bil priča, ko so pretepli nekega fanta, ki jim ni nič naredil. V skupini je bilo približno deset Romov, ki so se spravili na enega samega, po navadi pa se spravljajo na fante, ki nosijo majice z napisom Slovenija,« je zapisal bralec v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvu. |
So bili torej v petkov incident pred postajo vpleteni tudi Romi? »Ja, seveda, tisti, ki so vselej na škarpi. Eden je tak bolj nabit in čisto črn, oblečen je v usnjeno jakno, drug ima črno trenirko s flourescentnim napisom adidas. Še več jih je, tudi ženske in kak civil se znajdejo v njihovi družbi,« pripoveduje domačin, ki je opazoval petkovo dogajanje na avtobusni postaji.
»Na vse skupaj sem postal pozoren, ko se je od škarpe pred bifejem zaslišalo vpitje. Potem se je nekaj dogajalo tam ob avtobusih, ena punca je začela jokati in en fant je nato ležal na tleh, drugi pa je slonel na škarpi ter se držal za trebuh, iz katerega mu je lila kri. V naslednjem hipu so štirje že tekli mimo mene. Trije, bili so Cigani, so jo ucvrli proti Šmihelu, četrti, ki je po videzu sodeč civil, pa v Volčičevo ulico.«
Je bil tarča napada Blaž, Klemen pa jo je skupil, ker mu je želel pomagati, ali pa je njega doletel nož, ker je imel po zapisih na nekaterih spletnih forumih sodeč oblečeno majico z napisom Slovenija? Ob nekem septembrskem zapletu na postaji so namreč na radiokrka zapisali izjavo nekega poslušalca, da se Romi na postaji po navadi spravljajo na fante, ki nosijo majice z nacionalnimi simboli. Po Blaževih in Klemnovih profilih na facebooku sodeč pa sta oba ljubitelja takih simbolov, nekateri najbolj vpadljivi menda simbolizirajo skupine, ki imajo odklonilni odnos do Romov.
Še hujše, odkar je sosed RIC?
Po seriji podobnih incidentov policisti sicer skoraj vsak dan prihajajo na avtobusno postajo. »Ravno v petek jih ni bilo, čeprav ne vem, ali bi preprečili to, kar se je zgodilo,« nadaljuje očividec. »Saj v resnici sploh niso na postaji, običajno parkirajo nekaj deset metrov stran pri smrekah, se tam postavijo s službenimi psi in le gledajo. Dol si pa ne upajo.«
Sprašuje se, kdo bo naredil red, če ga še policisti ne morejo! »Lansko zimo smo že upali, da se bo to končno zgodilo. Tedaj so namreč prišli s sekirami in pretepli sina kriminalista Terziča. Še ko je ležal na tleh, so ga brcali. Menili smo, da zdaj pa bo konec z njimi, ker so se spravili na policistovega otroka. Toda ni se zgodilo nič, še hujše je, odkar imamo tu ob postaji RIC. Država Ciganom plačuje 150 evrov, da kakor hodijo v šolo, oni pa potem na postaji delajo probleme.«
Gre za Razvojni izobraževalni center. Da prav v RIC tiči del problema, se strinja tudi novomeški novinarski kolega, sicer zelo dobri poznavalec romske problematike v tem delu države. »Obvezno morajo končati osnovno šolo, a ne vem, ali jo vsi, potem pa jih pošljejo v ta RIC. In kaj se dogaja? V Novem mestu je vse več šmihelskih in poganskih Romov, ti pa so glavni dilerji droge. Upam si trditi, da sta novomeška avtobusna postaja in Novi trg slovensko središče za preprodajanje drog. Ponujajo ti jih Romi, njihovi smrkavci in mladoletniki ter civili džankiji, ki živijo pri njih, da pridejo do brezplačne doze. Država pa si na vsej fronti zatiska oči.«
